Literarno-glasbeni festival Živa književnost bo pod poletni oder pred galerijo Škuc ponovno vabil z živahnim, a skrbno izbranim programom. »Pisatelji so dandanes pod pritiskom, da se morajo predstavljati kot blagovna znamka, torej bodisi s svojo neizmerno komunikativnostjo ali pa morajo biti že skoraj stand-up komiki,« pripoveduje programska vodja festivala Vesna Lemaić. Tovrstni diktaturi trga pa se želi organizacijska ekipa festivala vsako leto na novo upirati, tako v rokovanju z literaturo kot z glasbo.
O usodah odvečnih
V goste zato ob nekaterih preverjenih imenih pogosto radi povabijo mlade, perspektivne domače pisce, kamor letos zagotovo spadata pesnika Denis Škofič, čigar poezija je odmaknjena od najpogosteje slišane urbane izkušnje, in uporniška, neposredna Maja Miloševič. »Iščemo avtorje, ki lahko ponudijo čim bolj raznolike ubeseditve izkušnje bivanja v družbi. Ne zanima nas najbolj priljubljeno in nagrajevano. Včasih povabimo pesnike in pisatelje, ki v literarnem polju zaradi odmaknjenosti teme, o kateri pišejo, nemara niso dobili zasluženega odziva, njihovi bolje sprejeti kolegi pa ostanejo brez vabila,« razlaga selektorica. V program je uvrstila tudi Luno Jurančič Šribar, ki je lani izdala roman Starinarnica, o usodah »odvečnih« stvari in ljudi, pa Nežko Struc z baladnim pesniškim prvencem Nihanja.
Eden od poudarkov je vsako leto tudi tematika LGBT, ki jo bodo v drugi polovici festivalskega tedna razpirali predvsem tuji gostje. V sredo prihaja pod zvezde latvijski pesnik Karlis Verdinš, čigar prvenec Ledolomilci je bila prva zbirka odkrite homoerotike v latvijski književnosti, izbor njegovih pesmi pa je v slovenskem prevodu zbran v lani objavljeni zbirki Adam Panker. Francoski pisatelj in novinar Mathieu Lindon bo predstavil roman Kaj pomeni ljubiti, v katerem med drugim popisuje prijateljsko druženje s francoskim filozofom Michelom Foucaultom. Petkov sklepni literarni nastop bo pripadel švedski ustvarjalki Anni Mattsson, ki je v delu Poti brez milosti ubesedila izkušnjo odraščajoče najstnice, ki skuša preboleti spolno zlorabo iz otroštva, obenem pa se zave, da jo začenjajo privlačiti ženske.
Podpreti eksperiment
Izpostavljena festivalska lokacija, ki v postajanje prepriča tudi ljudi, ki se tistega večera sicer niso namenili h knjigi ali glasbi, prinaša vsako leto več izzivov pri selekciji glasbenega programa, dodaja vodja. Za zvočni del večerov bodo med drugim poskrbeli Ana Vipotnik in Igor Leonardi iz Fake Orchestra, mlada klasična in jazz glasbenica Zvezdana Novaković, skladatelj in pianist Rok Zalokar ter »najglasnejši Prlek med kantavtorji« Tadej Vesenjak.
»Mestno središče vse težje prenaša glasbo ustvarjalcev, ki ni melodična in blagozvočna, temveč denimo bolj distorzična. Toliko bolj pomembno je torej, da se trudimo spodbujati eksperimentalne vsebine tudi na tem področju,« še opozarja selektorica na glasbeni nastop Domna Sloviniča in tržaškega banda »pazi oštar pas«.
