Odhajajoča britanska premierka Theresa May, za katero je bila današnja slovesnost v Portsmouthu ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji poslovilno »premiersko« dejanje, je povabila šestnajst tujih voditeljev, predsednikov in premierjev, glavno besedo pa je imela kraljica Elizabeta II., ki se je poklonila junaštvu, pogumu in žrtvovanju tistih, ki so umrli. Ob kraljici je bil spet ameriški predsednik Donald Trump. Njegova udeležba na tej slovesnosti je bilo zadnje dejanje njegovega tridnevnega kontroverznega obiska v Britaniji, kjer je doživel mešanico kraljevskega blišča in pompa, v kateri je užival, in množičnih protestov v Londonu ter drugod po Britaniji, ki jih je zanikal kot lažne novice.
»Pred petinsedemdesetimi leti je na stotine tisočev mladih vojakov, mornarjev in letalcev odšlo s teh obal, da bi se bojevali za svobodo. Mnogi od njih se niso nikoli vrnili. Junaštvo, pogum in žrtvovanje tistih, ki so izgubili življenje, nikoli ne bo pozabljeno,« je bila dostojanstvena kraljica. Donald Trump, ki je bil zadnje tri dni njen gost, se je odločil za molitev, ki jo je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt prebral po radiu pred zavezniškim izkrcanjem: »Vsemogočni bog. Naši sinovi, ponos našega naroda, so na ta dan začeli mogočen podvig. Boj za ohranitev naše republike, naše vere in naše civilizacije in osvoboditev trpečega človeštva.« Šestnajst držav, ki so se udeležile britanske slovesnosti, je v skupni izjavi obljubilo, da bodo poskrbele, de se nepredstavljiva grozota vojne nikoli ne bo ponovila. Šestnajst podpisnikov, med njimi Trump, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, so se s podpisi obvezali, da bodo sodelovali pri miroljubnem reševanju mednarodnih napetosti.
Vreme se spreminja
Trump je o obisku v Britaniji, »fantastični kraljevi družini in dobrodošlici« in drugem govoril v edinem intervjuju za oddajo »Good morning Britain« britanske televizije ITV. Na vprašanje o možnosti ameriške vojne z Iranom, ki se je boji ves svet, je odgovoril ne ravno predsedniško: »Jo hočem? Ne, raje ne, vendar vedno obstaja možnost.« Kaj pa možnost obstoja podnebnih sprememb, jih vedno zanika, in o katerih je dejal, da so kitajska potegavščina? Britanski prestolonaslednik princ Charles, ki je okoljevarstveni aktivist že več kot trideset let, ga je očitno poskušal prepričati, da obstajajo in da so zelo nevarne zdaj. »Princ Charles hoče poskrbeti za to, da bodo bodoče generacije imele dobro podnebje namesto katastrofe. In jaz se strinjam,« je dejal Trump. Na dodatno vprašanje, ali verjame v podnebne spremembe, je odgovoril: »Verjamem, da se vreme spreminja in mislim, da se spreminja v obe smeri. Ne pozabite, da so nekoč govorili o globalnem segrevanju. To ni delovalo. Potem so mu rekli podnebne spremembe. Zdaj mu pravijo ekstremno vreme …«
Trump zelo očitno ne verjame v podnebne spremembe. Med tem obiskom se je, vsaj po njegovih standardih, kar lepo vedel. Manj je kiksal. In tvital manj jeznih tvitov. To je treba pripisati vplivu gostiteljice – kraljice. Zanj je – ne po svoji želji, ampak po naročilu vlade, ker je »profesionalka«, ki to počne že skoraj sedemdeset let, razgrnila to, zaradi česar si je tako želel tega obiska: bleščečo kraljevo rdečo preprogo, na kateri se je počutil kot kralj, zazrt v prihodnost, v vnovično izvolitev. Med obiskom ni zanikal samo podnebnih sprememb, ampak tudi množične proteste proti obisku in njegovi politiki.
Med drugim je tvitnil, da so se velike množice, ki jih korumpirani mediji nočejo kazati, zbrale v podporo njemu in Ameriki. Videl jih je samo on. Protrumpovskih navijačev je bilo za peščico in žal so enega od njih pretepli. Med kontroverznim obiskom, ki ga je samo on razglasil za zgodovinskega, se je vtikal v brexit in izbor naslednika Therese May. Velika večina Britancev ni bila vesela, da je prišel, na tisoče jih je protestiralo, ker je prišel, približno vsi pa so veseli, da je odšel.
