Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes potekal prvi dan letošnjega zasedanja pobude Tri morja, ki jo v četrtem letu obstoja tokrat gosti Slovenija s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu. Tudi v slovenski prestolnici so gospodarstveniki in politiki med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem vlagatelje še naprej prepričevali, naj vložijo v strateške energetske, infrastrukturne in digitalne projekte v regiji.
S prvotnih 145 so jih zožili na dobrih 40, z njimi pa želi dvanajst sodelujočih držav EU zmanjšati razvojne razlike v primerjavi z zahodnim delom integracije in državljanom omogočiti življenje v blagostanju in varnosti. Tako so z lepimi besedami razlagali politiki, bolgarski predsednik Rumen Radev pa je s svojo neposrednostjo pokazal, kje tiči težava. »Dobra novica je, da želimo sodelovati. A slaba novica je, da (za realizacijo projektov, op. a.) nimamo denarja.«
Na današnjem posvetu voditeljev so predsedniki zbranim predstavljali prehojeno pot iniciative in izzive, ki ležijo pred regijo. Eden od ustanovnih očetov pobude, poljski predsednik Andrzej Duda, je ocenil, da bo v prihodnjem desetletju za uresničitev infrastrukturnih in energetskih projektov v regiji ključnega pomena prispevek iz proračuna EU, sredstva pa bodo morali pridobiti tudi z javno-zasebnimi partnerstvi.
Uspehe pobude bo poslej treba meriti v kilometrih novih cest, železniških prog in moderniziranih plinovodov, ocenjuje poljski predsednik Andrzej Duda. Kako slabe so prometne povezave v regiji, je denimo ponazoril s podatkom, da potovanje z vlakom od estonskega Talina do romunske Constante traja 3 dni in pol, medtem ko je enako razdaljo od Göteborga do Barcelone mogoče premagati v enem dnevu.
Predsedniki lobirali za svoje projekte
»Odprti smo za posel in investicije,« je dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki poleg Dude velja za ustanovno mater pobude. Kot cilj iniciative je omenila popolno odpravo razlik med vzhodom integracije in preostankom Unije, kot najpomembnejši hrvaški projekt za regijo pa je izpostavila terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku. Tega že gradijo, dokončan bo naslednje leto, prvi plin pa naj bi skozenj do odjemalcev stekel leta 2021.
Češki predsednik Miloš Zeman je lobiral predvsem za njihov projekt povezovanja treh rek Donave, Odre in Elbe, ki ga je češka vlada uvrstila v državni investicijski načrt. Madžarsko je namesto predsednika Janoša Aderja zastopal zunanji minister Peter Szijjarto, ki je sedanji čas v mednarodnih odnosih ocenil za prelomnega, saj bo odločil, kdo bo sodil med zmagovalce in kdo poražence nove svetovne ureditve. Srednja Evropa bo po njegovem še naprej center rasti v Evropi zaradi nižjih davkov, strožje proračunske discipline in zagotavljanja varnosti svojim državljanom. Szijjarto se je zavzel za dostop do utekočinjenega plina in opozoril, da bodo morali v nasprotnem primeru sklepati dolgoročne pogodbe z Rusijo.
Nova svoboda za Evropo z ameriškim plinom
Prav proti tej je pobuda Tri morja skupaj s strateško partnerico ZDA naravnana od samih začetkov pred štirimi leti. V vmesnem času je ameriški interes za pobudo nekoliko zbledel, a ponovno oživel tudi zaradi nasprotovanja strateški tekmici Kitajski. Nazaj h koreninam podpore pobudi so ZDA našle tudi z gorečim govorom ameriškega ministra za energetiko Ricka Perrya na zasedanju. Preden se bo danes odpravil na praznovanje 75-letnice izkrcanja ameriških zaveznikov v Normandiji, je svojo vlogo pospeševalca prodaje ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina danes v Ljubljani povezal z znano ameriško naracijo, da tudi v osmem desetletju po koncu druge svetovne vojne ZDA še naprej skrbijo za svobodo evropske celine. Perry se je na posvetu o energetiki spomnil svojega očeta, ki je med drugo svetovno vojno v bombniku 35-krat poletel nad Evropo, da bi ji povrnil svobodo.
»Oče bi bil ponosen, da njegov sin ponovno sodeluje z evropskimi partnerji, da bi evropski celini prinesel svobodo. Za to namreč gre. Okrepiti želimo energetsko varnost Evrope,« je dejal Perry. Ameriški državni sekretar, ki je pred tedni že z zadovoljstvom slišal, da se je uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina povečal za 272 odstotkov, je v Ljubljani poudarjal prednosti ameriškega plina, čeprav je ta za zdaj še dražji od ruskega, norveškega ali alžirskega, s katerim se v glavnem oskrbuje EU. Perry se je pohvalil, da ZDA z utekočinjenim zemeljskim plinom oskrbujejo že 35 držav na petih celinah. Kot prednost ZDA, ki jih je opisal kot alternativo Ruski federaciji pri oskrbi z energijo, pa je opredelil tudi to, da se Združene države držijo dobaviteljskih pogodb. Ponovil je znano nasprotovanje Severnemu in Turškemu toku, ki po njegovih besedah globoko v Evropo prinašata zemeljski plin iz ene države in enega vira.
Nemška obramba pred očitki
Predsednikom držav članic pobude se je danes zvečer na slavnostni večerji pridružil še nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Podobno kot evropska komisija tudi Nemčija kaže večji interes za pobudo. Niti na posvetu voditeljev niti na okrogli mizi o energetiki Steinmeier sicer ni sodeloval, je pa tam nemške barve pred posrednimi ameriškimi obtožbami zaradi gradnje Severnega toka branil Miguel Berger, generalni direktor za gospodarske odnose in trajnostni razvoj na nemškem zunanjem ministrstvu.
Berger je dejal, da je druga cev Severnega toka potrebna, ker obstaja ustrezno povpraševanje po plinu. Nemčija želi z Rusijo oblikovati takšne energetske odnose, ki ji bodo koristili. Hkrati je Berger zanikal, da bi bila Rusija edini nemški dobavitelj tega energenta. Poudaril je, da je Nemčija za gradnjo južnega plinskega koridorja, po katerem bo iz Azerbajdžana plin pritekal v južne države članice EU, namenila 1,5 milijarde evrov, čeprav od tega vložka ne bo imela nič, saj bo zemeljski plin ostal na jugu integracije, ki mu je s to investicijo želela zgolj pomagati.
Medtem ko so politiki in gospodarstveniki razpravljali na različnih posvetih, so se ob robu zasedanja vlagatelji dogovarjali o morebitnih novih poslih v regiji.
