Mirni protesti za prenos oblasti z vojske na civilno vlado so v Sudanu potekali več tednov, vojska pa je v ponedeljek s pravimi naboji streljala na protestnike, ki so sodelovali v sedečem protestu pred sedežem generalštaba sudanske vojske. Od ponedeljka je v represiji umrlo 60 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih, je sporočil odbor zdravnikov, ki je blizu protestnikom.
Po mnenju odbora so »za ta pokol odgovorne milice vojaškega sveta«, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Protestno gibanje je pozvalo k nadaljevanju protestov in zavrnilo poziv vojske k razpisu volitev v najkasneje devetih mesecih.
Velika Britanija in Nemčija sta pripravili predlog izjave, v kateri bi po navedbah diplomatov obsodili smrt civilistov v Sudanu in pozvali k takojšnjemu koncu nasilja. Vojaški svet in protestnike bi pozvali tudi k iskanju sporazumne rešitve za krizo v državi.
Kitajska in Rusija blokirali sprejetje izjave
Kitajska in Rusija sta blokirali sprejetje izjave in sta vztrajali, da se počaka na mnenje Afriške unije, katere svet za mir in varnost naj bi se sestal danes. Izjava je bila po mnenju namestnika ruskega veleposlanika pri ZN Dmitirija Poljanskega »neuravnotežena«.
Nato je osem evropskih držav v skupni izjavi obsodilo »nasilne napade sudanskih varnostnih sil na civiliste«. »Pozivamo k prenosu oblasti na civilno vlado, kot zahteva sudansko ljudstvo,« so zapisali. Skupno izjavo, v kateri so obsodile ravnanje sudanske vojske, so izdale tudi ZDA, Norveška in Velika Britanija.
Sudanska vojska je v torek sporočila, da je odstopila od vseh predhodnih dogovorov z opozicijo in pozvala k razpisu volitev v najkasneje devetih mesecih. Najtrši oreh v pogajanjih o vzpostavitvi civilnih oblasti po odstavitvi dolgoletnega avtokratskega voditelja Omarja al Baširja je dogovor o vzpostavitvi novega telesa, ki naj bi vodil Sudan tri leta.
Baširja, ki je bil na oblasti tri desetletja, je aprila strmoglavila sudanska vojska. Udar je sledil večmesečnim množičnim protestom, ki se nadaljujejo tudi po udaru.
