Ko se je danes bližalo poldne, bi moralo biti v Podljubelju ob gostilni Školjka živahno, takšno je namreč vsakdanje vzdušje v tem delu dneva. Danes je gostilna skupaj z domom lastnice in samostojne podjetnice Darje Govekar nad gostiščem in starejšo hišo ob njem, v kateri biva njena mama Zofka Govekar, samevala. Sključeno sta sedeli na leseni klopi pri mizi čez cesto, pogledovali proti svojima domovoma, zagrajenima z oranžno ograjo, in solznih oči premlevali dogodke prejšnjega popoldneva.
Zatišje med kosilom in večerjo
»Sreča v nesreči je, da ni bil nihče poškodovan. Imeli smo odprto, a okoli petih običajno ni gneče. V gostilni so bili samo naši trije zaposleni, mimo je prišel še domačin,« opisuje gostinka Govekarjeva. »Kar naenkrat je zaropotalo in močno je zapihal veter. Groze, ki smo jo doživeli, sploh ne znam opisati.« Njena mama Zofka Govekar iz sosednje hiše je takoj vedela, za kaj gre. »Spet skala, sem si rekla,« nam je zaupala. Skalni podor je namreč gostilno prizadel že marca letos in uničil garderobo in stranišča, vendar poškodovanih tudi takrat na srečo ni bilo.
Podobno kot zaposleni so tudi gasilci PGD Podljubelj, ki so v torek popoldne prihiteli na pomoč, v notranjosti zaznali vonj po plinu. »Za pomoč smo prosili gasilce PGD Bistrica pri Tržiču, ki so preverili prisotnost plina. Prezračili smo prostor, nato pa pomagali pri evakuaciji treh oseb ter iznosu zamrznjenih izdelkov iz gostišča. Gostišče je do nadaljnjega zaprto,« opozarjajo gasilci iz Podljubelja.
Zapustiti dom in posel ni lahko, opozarjata naši sogovornici. Govekarjevi so si začasno zatočišče poiskali pri sorodnikih. »Prihodnje leto bi gostilna praznovala 30 let. Dobro nam je šlo, imamo veliko gostov, ki se stalno vračajo, zdaj pa je v sekundi vse uničeno,« ne more verjeti Darja Govekar, ki poudarja, da so ji prijatelji, gasilci, krajani, župan, občina, civilna zaščita in številni drugi v oporo vse od prve minute po podoru.
Vse kaže, da se bodo morali preseliti
Že po prvem podoru, ki je bil dvajsetkrat manjši od tega, je občina Tržič po besedah župana Boruta Sajovica sanirala in zaščitila skalno pobočje nad hišama in občinsko cesto. A vse kaže, da betoniranje, vstavljanje zaščitnih mrež in drugi ukrepi za varno življenje in delovanje na tem območju niso več dovolj.
»V tej hiši živim že 52 let in komajda sem kdaj opazila kakšen kamenček, ki bi se okrušil od skal,« pravi Zofka Govekar. Kaj se dogaja, da se je skala utrgala kar dvakrat, ostaja odprto vprašanje, ki trenutno pušča preveč negotovosti. »Občina je takoj aktivirala strokovnjaka za podore. Skupaj z njim smo si ogledali območje. Naše skupno priporočilo družini je, naj zaradi varnosti razmišlja o trajni zapustitvi obeh hiš in preselitvi na drugo stran ceste, kjer je lokacija varna,« pravi župan Sajovic. Občina bo družini pri tem pomagala po svojih najboljših močeh, na Rdečem križu pa so ravno danes odpirali račun, na katerem bodo zbirali denarno pomoč za družino Govekar, je še povedal župan.
