Čeprav so si na ministrstvu za okolje in prostor premislili in bodo z javno obravnavo sprememb zakona o varstvu okolja še kak dan počakali, so glavne rešitve znane. Peter Tomše z direktorata za okolje je na GZS danes pojasnil, kako nameravajo prenoviti sistem ravnanja z odpadno embalažo. Nov sistem bi lahko v celoti zaživel leta 2022.

Neprofitna družba ali koordinacijsko telo

Ministrstvo kot ključno novost predlaga, da bi za odpadno embalažo namesto obstoječih profitnih družb skrbele le še neprofitne organizacije; ustanovili bi jih zgolj tisti proizvajalci, za katere velja razširjena proizvajalčeva odgovornost. Ta pomeni, da bi morali za svoje proizvode poskrbeti tudi, ko postanejo odpadek.

Neprofitne družbe ne bi smele opravljati nobene druge dejavnosti, ves morebitni dobiček pa bi morale usmerjati izključno v svojo dejavnost in izpolnjevanje obveznosti. Vsako takšno organizacijo bi moralo dovoliti ministrstvo, dovoljenje pa bi lahko izdali le, če bi družba pod svojim okriljem združevala proizvajalce s skupno najmanj 25-odstotnim deležem na slovenskem trgu. Zdaj je pooblaščenih družb za ravnanje z odpadno embalažo šest. To so Surovina, Slopak, Dinos, Interseroh, Recikel in Embakom.

Proizvajalci bi še naprej imeli tudi možnost, da za svojo odpadno embalažo poskrbijo sami. V tem primeru bi morali sodelovati pri ustanovitvi in financiranju posebnega koordinacijskega telesa, ki bo usklajevalo delovanje pooblaščenih družb in proizvajalcev, ki obveznosti glede odpadne embalaže izpolnjujejo samostojno.

Propad obstoječih pooblaščenih družb?

Direktor Surovine Jure Fišer opozarja, da predlog ministrstva grobo posega v obstoječi sistem ravnanja z odpadno embalažo in bi lahko povzročil propad zdaj delujočih družb za ravnanje z odpadno embalažo, saj te ne izpolnjujejo predvidenih novih pogojev. »To bi privedlo do odvečnih delavcev, upadanja kapitalskih dobičkov, naložb in gospodarske rasti,« je pojasnil. Predlagane rešitve bi bile lahko tudi nasprotju s konkurenčnim pravom EU in ustavno zagotovljeno pravico do gospodarske pobude. Fišer se tudi sprašuje, ali bi bil tako razvejan sistem z dodatnimi administrativnimi potrebami res učinkovitejši od obstoječe ureditve. Prav tako je podvomil v zglede, ki jih je ministrstvo pri pisanju nove zakonodaje našlo v Estoniji, na Slovaškem in Češkem. Evropska komisija je namreč prvi dve državi tako kot še 12 drugih okrcala zaradi neusklajenosti predpisov z evropsko zakonodajo. »Med temi državami še ni Češke in Slovenije; a če bo predlagani zakon sprejet, bo v naslednjem poročilu evropske komisije prav gotovo navedena tudi Slovenija,« meni Fišer.

Direktor Slopaka Srečko Bukovec nasprotno ocenjuje, da predlagane rešitve sledijo tako zahtevam evropskih direktiv in slovenskega računskega sodišča kot sodbam našega upravnega sodišča. Moti pa ga zelo pozen rok za uveljavitev sprememb, to je 1. januar 2022.

Kot je znano, se je sistem ravnanja z odpadno embalažo sesul že lani, ko je upravno sodišče odločilo, da so pooblaščene družbe dolžne prevzemati zgolj tolikšne količine odpadne embalaže, kolikor so je povzročitelji embalaže, s katerimi imajo sklenjene pogodbe, dali na trg. Zgolj za te količine – ki po ocenah računskega sodišča ne dosegajo niti polovice nastale odpadne embalaže – so onesnaževalci pooblaščenim družbam namreč plačali tako imenovano embalažnino.

Arso z odločbami nad pooblaščene družbe

Problema higiensko in požarno vse bolj nevarne embalaže, ki se je začela kopičiti pri komunalah, se je okoljsko ministrstvo najprej lotilo z interventnim odvozom na stroške države. Zdaj poskuša pooblaščene družbe v odvoz prisiliti. Vseh šest jih je z agencije za okolje že dobilo odločbo, da morajo od komunal začeti prevzemati vso odpadno embalažo ne glede na plačano embalažnino. Vse družbe so se na to spremembo pritožile, toda pritožba ne zadrži izvršbe, so pojasnili na ministrstvu.