Italijanski premier Giuseppe Conte je ob grožnji z odstopom pozval voditelja koalicijskih strank ter hkrati podpredsednika in ministra Mattea Salvinija in Luigija Di Maia, naj se čim prej odločita, ali se bosta podala na predčasne volitve ali bosta skupaj vladala. Conte jima je že vseskozi dejansko podrejen. A to ga ne moti toliko, kot ga moti prepiranje Salvinija in Di Maia po časopisih, družbenih omrežjih in javnih nastopih. »Če bomo še naprej polemizirali prek tiska in družbenih omrežij, ne bomo mogli več delati,« je zatrdil. Conte ni član nobene stranke, premier pa je postal kot »nevtralni« kandidat Gibanja petih zvezd pred natančno letom dni, potem ko je ta stranka na volitvah marca lani dobila 33 odstotkov glasov, dvakrat več kot Liga.

Salvini s 17 na 34 odstotkov!

Rezultati evropskih volitev – na katerih je Liga dobila kar 34 odstotkov in tokrat Gibanje dvakrat manj – so samo še zaostrili spore v koaliciji. Salvini hoče zdaj izkoristiti, da se je glede podpore volilcev v dobrem letu razmerje med strankama obrnilo na glavo, in zahteva, da sam določa prednostne naloge vlade. Di Maio v to noče privoliti, saj se razmerje moči v italijanskem parlamentu ni spremenilo.

Na Contejev ultimat je Salvini zelo hitro odgovoril: »Hočemo še naprej sodelovati v vladi in ne smemo izgubljati časa.« Kot pravi, hoče samo to, da bi vlada hitreje izvajala reforme, med temi pa je omenil tudi večjo avtonomijo severnih regij.

Tudi Di Maio pravi, da njegova stranka še naprej podpira sedanjo koalicijsko vlado in hoče »takoj začeti delati«. Spravljivo pa je dejal: »Pripravljeni smo se pogovarjati o predlogih Lige, da se uvede enotno davčno stopnjo in poveča pristojnosti, ki jih imajo (regijske) lokalne vlade.«

Vendar sta Liga in Gibanje vsak na svojem bregu glede številnih vprašanj. Tako se bosta težko dogovorila o proračunu za leto 2020, že vseskozi pa se prepirata glede gradnje hitre železnice med Torinom in Lyonom s predorom pod Alpami, za kar se zavzema Salvini, Di Maio pa je proti. Napetosti povzroča tudi državni sekretar iz Lige, ki je obtožen korupcije. Salvini hoče še dodatno zaostriti protimigrantsko zakonodajo, Di Maio se s tem ne strinja.

Težave s proračunom

Veliko pozornosti je Conte na ponedeljkovi novinarski konferenci zbudil, ko je dejal, da bo proračun za leto 2020 težka naloga in da Italija potrebuje zaupanje finančnih trgov. Sicer je evropska komisija prejšnji teden od Contejeve vlade uradno zahtevala, da pojasni večanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, kar bi lahko pomenilo začetek postopka za uvedbo sankcij. Conte je prepričan, da mora Italija spoštovati proračunska pravila Evropske unije in da se mora pogajati s komisijo. Povsem drugače razmišlja Salvini, ki je prejšnji teden o tem, da komisija znova grozi Italiji z visoko globo, dejal na radiu RTL: »Medtem ko je v nekaterih (italijanskih) regijah brezposelnost med mladimi 50-odstotna, nam v Bruslju na podlagi preteklih pravil govorijo o globi v višini treh milijard evrov. Vso svojo energijo bom vložil v to, da spremenim ta pretekla pravila. Sicer pa bomo videli, ali bo to pismo iz Bruslja, v katerem nas hočejo kaznovati za dolg iz preteklosti, sploh prišlo.«

Kot poudarja Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, je do razdora v vladi prišlo predvsem zato, ker se hočeta obe vladni stranki izogniti odgovornosti za proračun za prihodnje leto, pri čemer bi Salvini rad še naprej zniževal davke, Di Maio pa povečeval socialne izdatke. Salvini zato noče povzročiti razpada vlade, iti na predčasne volitve in zmagati, ker noče sam prevzeti odgovornosti za proračun. Težave s proračunom so najprej že zato, ker ni gospodarske rasti, saj je bila Italija zadnje četrtletje 2018 v recesiji. Torej so manjši davčni prihodki, primanjkljaja pa ne pokriva gospodarska rast. Bruselj zahteva od Italije, da ne povečuje več javnega dolga, ki obsega 132 odstotkov letnega BDP in je za grškim drugi največji v EU.