Na področju finančne pismenosti je bilo doslej izvedenih več raziskav, vse po vrsti pa so pokazale, da Slovenci nismo dobro opremljeni za sprejemanje finančnih odločitev. Zadnjo raziskavo, ki vključuje Slovenijo, je leta 2014 izvedla bonitetna hiša Standard & Poor’s. Njihovi analitiki so ugotovili, da je finančno pismenih manj kot 44 odstotkov odraslih Slovencev, medtem ko je v državah severne Evrope, kjer so na tem področju najmočnejši, finančno pismenih 65 odstotkov prebivalcev.

Z letošnjim letom smo končno dobili tudi raziskavo, ki finančne pismenosti v Sloveniji ne ocenjuje izjemno nizko. Marca letos so jo izvedli v Slovenskem zavarovalnem združenju in raziskovalni hiši Valicon. Finančno pismenost so izmerili s pomočjo vprašalnika OECD in glede na tri temeljna področja: vedenje, znanje in odnos do financ.

Ugotovili so, da se Slovenija tako pri skupnem indeksu finančne pismenosti kot pri posameznih področjih uvršča nad povprečje skupine držav G20. Na področju vedenja, torej vsakodnevnega ravnanja z denarjem, so se najbolje odrezali Francozi in najslabše Italijani; ti so bili najslabši tudi pri znanju s področja financ. Najbolj so pri tem blesteli Norvežani. Pri odnosu do denarja so bili najslabši Savdijci in najboljši Indonezijci.

Starejši pozorno upravljajo finance

Partner v družbi Valicon Zenel Batagelj je z rezultati Slovenije v splošnem zadovoljen: »Finančna pismenost v Sloveniji je relativno visoka v primerjavi z državami G20. Kljub temu je še precej prostora za rast in izboljšanje finančne pismenosti.«

Kot problematično je izpostavil zlasti starostno skupino od 25 do 35 let, ki je dosegla najnižji indeks finančne pismenosti. »Pri tem je treba upoštevati, da ta skupina ni več vključena v izobraževalni sistem, zaradi česar bo treba najti alternativne načine za dvig finančne pismenosti,« je opozoril. Poleg tega je v tej skupini največ ljudi z dolgoročnimi finančnimi načrti, ki so najpogosteje povezani z nakupom ali gradnjo nepremičnine. Zanimivo je, da 46 odstotkov vprašanih v tej skupini meni, da bodo še po upokojitvi nadaljevali delo; več kot v drugih starostnih skupinah jih v tej skupini vlaga tudi v kriptovalute.

Na drugi strani rezultati analize kažejo, da so starejši, stari od 65 do 75 let, finančno najbolj pismeni. Hkrati pa so tudi precej bolj kritični do svojega finančnega znanja kot mlajši anketiranci. Starejši bolj pozorno upravljajo finance. Tako imajo v večjem deležu urejene trajnike, zapisujejo si stroške in hranijo račune. So nadpovprečno zadovoljni s svojo finančno situacijo, a so mnenja, da jih njihova finančna situacija omejuje pri tem, da bi počeli stvari, ki jih veselijo.

Ne vedo, kaj je depozit

Znaten delež vprašanih sicer še vedno ne pozna osnovnih finančnih produktov. Sedemnajst odstotkov slovenskih državljanov na primer še nikoli ni slišalo za depozit. Deset odstotkov jih ne ve, kaj so vzajemni skladi, devet odstotkov jih ne ve, kaj je potrošniški kredit, sedem odstotkov pa jih še ni slišalo za delnice.

Na področju varčevanja so rezultati raziskave ponovno pokazali, da smo Slovenci konservativni varčevalci. Dobra tretjina ali 33 odstotkov vprašanih denar hrani doma, največ v skupini od 18 do 24 let. V sklade, delnice in depozite vlaga največ vprašanih, ki so stari od 55 do 64 let, in sicer 21 odstotkov.