»To je zelo občutljiv kolaborativni robot, njegova osnovna funkcija je, da lahko človek dela v stiku z njim,« profesor Niko Heranovič pokaže na prvega od treh robotov ob približno tri metre dolgi in kakšnega pol milijona evrov vredni mini proizvodnji liniji.

»To je strojni vid, ki preveri, kako je izdelek narejen. Če ni pravilno izdelan, denimo če ena od kock ni prave barve, ga sistem pošlje v popravilo ali ga odstrani, ker ni več uporaben. Tukaj ni potrebna nobena človeška intervencija, vse poteka samodejno. Tudi na stropu je strojni vid, ki sproti gleda, kateri od sestavnih delov so na razpolago glede na naročilo, in nato agenti z umetno inteligenco preračunajo, kaj je mogoče izdelati, ter na osnovi tega naredijo optimalni razpored dela po posameznih postajah,« profesor kaže na komponente tako imenovane pametne tovarne. »Zraven sta industrijska robota, tako rekoč operativca, ki zadevo izdelata. Zaznavalci, prijemala, infra rdeča lučka, kamera, RFID-tehnologija, ki omogoča sledljivost procesov…« našteva sogovornik. V svojem bistvu je zadeva enostavna, doda.

Primerna za vse industrije

V kletnem laboratoriju Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani stoji prva pametna tovarna v Sloveniji in ena od prvih v regiji, pravi Heranovič. Četudi, dodaja Marko Bohar z Gospodarske zornice Slovenije (GZS), nekaj primerov dobre prakse s posameznimi »polpametnimi« elementi vendarle že imamo; to so podjetja Krka, Domel, Polycom, Kolektor, Yaskawa, Steklarna Hrastnik… Roboti so temeljna tehnologija industrije prihodnosti, tako imenovane industrije 4.0. Ti bodo vse bolj učljivi in prilagodljivi. A pametna tovarna je mnogo več kot robot.

»Tovarna« na fakulteti za strojništvo je zgrajena iz distribuiranih sistemov, njeno hrbtenico pa predstavljata tako imenovani digitalni dvojček in globalni digitalni agent oziroma umetna inteligenca s strojnim vidom. Vsak proces ima svojega digitalnega dvojčka in tudi več digitalnih agentov, ki z umetno inteligenco usmerjajo procese. To je prihodnost proizvodnih procesov.

Gospodarstvo se bo namreč moralo digitalizirati, le tako bo lahko v prihodnosti bolj konkurenčno. »Digitalna transformacija je strateška prioriteta Slovenije,« je zatrdil Peter Wostner iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijo. Digitalna transformacija bo ključna za dvig produktivnosti slovenskih podjetij, ki so zdaj pod povprečjem EU, ter pri ustvarjanju dodane vrednosti. Do leta 2025 naj bi bila dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji 60.000 evrov, danes je 43.000 evrov.

»Taka pametna tovarna se lahko implementira v čisto vsaki industriji, od kosovne proizvodnje do procesne industrije,« zatrjuje Heranovič, ki vodi ekipo enajstih ljudi v laboratoriju. Trenutno pametna tovarna sestavlja dva izdelka; na ročnem delovnem mestu nekakšen računalnik iz sedmih delov v mnogih različicah, na liniji pa kocke z različnimi napisi, vzorci… »Možnosti je kar 10 na 70. potenco,« doda.

Brez človeka ne bo pametne tovarne

Ta pametna tovarna je nastala ob finančni pomoči koncerna Kolektor, ne pa tudi ob pomoči države. Približno 40 odstotkov raziskav na fakulteti prav tako poteka v sodelovanju z industrijo, pravi dekan Mitjan Kalin.

Laboratorij s pametno tovarno je namenjen raziskavi različnih tehnologij industrije 4.0., ki bi jih lahko prenesli v prakso. »Študent, preden zapusti fakulteto, mora poznati koncepte pametne tovarne in preizkusiti te tehnologije,« pripomni Heranovič. Četudi so ga uradno odprli šele danes, laboratorij neformalno deluje že slabo leto in v tem času si ga je ogledalo ogromno predstavnikov podjetij.

Človek v prihodnosti kljub temu ne bo popolnoma odveč; ostal bo temelj pametnih tovarn. Tudi omenjeni laboratorij ima ročno delovno mesto, na katerem človek sistemu demonstrira različne tehnologije, denimo virtualno in razširjeno resničnost, digitalizacijo in transparentnost navodil za montažne operacije, prilagodljivost montažnih mest…

Izginila bodo mnoga delovna mesta in nastala druga, nova, razvijale se bodo tudi nove kompetence. Vsi, ki sodelujejo v delovnih procesih, bodo morali znati predvsem sodelovati z roboti. Kakšni bodo poklici prihodnosti, je prerano ugibati, gotovo pa bodo ključne kompetence poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, proizvodnih procesov ter sociološko-socialne kompetence, če poenostavimo, poleg strojnih inženirjev bodo zelo iskani še elektro- in računalniški inženirji ter družboslovci. Kadrov, ki bodo ključni pri transformaciji v digitalno dobo, medtem že danes primanjkuje. »Ne pokrivajo potreb, kolikor bi jih lahko. Industrija nenehno trka na vrata, ker želijo dobre kadre,« je dejal dekan Kalin.

Verjetno se bodo v prihodnosti najprej in najbolj predrugačile tiste industrije, ki so vezane na avtomobilsko verigo, »zagotovo pa bo prišlo do korenitih sprememb v vseh industrijah,« predvideva Bohar. »A digitalizacija sploh ne bo glavni razlog za spremembe, ampak bo, kot kaže, glavni razlog pomanjkanje surovin in neuravnotežena raba naravnih virov.«