»Jaz se vam javno opravičujem za žalitve. Ne bom vas več nadlegoval. Ne morem pa se opravičiti za grožnje, saj teh nisem izrekel. Morda sem vam res rekel 'ubit ću boga u tebi', ampak, veste, to sploh ni grožnja. To je taka bosanska šala,« je na ljubljanskem okrožnem sodišču razpravljal 52-letni Ljubljančan Mehmed Sadiković, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja maščevanja uradni osebi. Sodnica Ana Testen nad šaljivcem ni bila prav nič navdušena, niti slišati ni hotela o tovrstnih kulturnih razlikah in je obtoženega zelo hitro ustavila.

Stari znanec policije

Sadiković je sicer znan obraz ljubljanskih policistov. Več kot 50 nalogov zaradi kršenja javnega reda in miru so mu že napisali. Tudi policistka Tina G. ga je imela večkrat v obravnavi, enkrat je bila poleg tudi, ko so ga pridržali. Od takrat Sadiković pogreša neke ključe in v glavi si je očitno ustvaril razlago, da je za izgubo ključev kriva prav ta policistka.

Naključje ali ne je hotelo, da se je Sadiković v svojih pivskih pohodih začel zadrževati pred trgovino v neposredni bližini bloka, kjer stanuje policistka. Redno jo je ogovarjal, jo tudi obtoževal, da mu je ukradla ključe, razgrajal in podobno. Vse to je na sodišču pričala policistka in tudi to, da je imela vsega dovolj, ko se je začel spravljati na njenega predšolskega sina. Obtožnica mu sicer očita tri napade na policistko. Enkrat se je nanjo drl, da jo bo ubil, in tekel za njo, enkrat je zavihal rokave in sinu kazal, kakšne mišice, da ima, in da bo ubil njegovo mamo, enkrat je s prsti nakazoval, da ima v rokah pištoli, in »streljal« proti policistki in njenemu otroku, nato pa sta se še »podila« okoli nekega avtomobila. Umaknila se je proti avtobusni postaji, tam je s pestjo udaril v avtobus, nato odrinil še neko žensko, na koncu pa so ga policisti, ki jih je Tina G. poklicala na pomoč, obvladali in od takrat je na Povšetovi.

»Šlo je predaleč. Otrok me je spraševal, kdo je ta človek, govorila sem mu, da en stric iz službe. Potem pa so ga začele tlačiti more in spraševal me je, ali bo tisti stric spet pred trgovino,« je svojo stisko opisovala policistka Tina G.

Šlo je za ljubosumje?

Še pred tem je svoj zagovor podal tudi obtoženi. A bil milo rečeno precej konfuzen. Najprej je dejal, da ga odvetnik po uradni dolžnosti slabo zastopa, češ da ga hoče prikazati kot pijanca. Kar pa on zagotovo ni. Morda da spije kak kozarček po kosilu in večerji, je dejal. Že v naslednji minuti pa je razlagal, kako sta tistega dne, ko so ga aretirali, s prijateljem spila dva litra vina in liter žganja… Pa da za oškodovanko sploh ni vedel, da je policistka (kar se je pozneje izkazalo, da ni res), in da ji je enkrat rekel, kaj da buli vanj in kaj da gleda njegove mišice, to pa da je bilo tudi vse. Očitno ima precej dobro podobo o sebi in svojem telesu, saj je dejal, da mu je oškodovanka pravzaprav vse podtaknila, in to le zato, ker da ga je videvala z neko žensko in da je bila očitno ljubosumna nanjo. »Ljubosumna? Res?« ga je pobarala sodnica. »Itak. Valjda!« se je Sadikoviću to zdelo povsem normalno. Po zadnjem napadu so pri aretaciji Sadikoviću zasegli tudi neki črn plašč. Zdaj trdi, da ni njegov. Da so mu ga tja podtaknili. Češ da tako delajo specialci »Kako?« se je čudila sodnica. »Ja, da bi me z njim pokrili, ko bi kri tekla iz mene, ko bi ležal na tleh v mlaki krvi, ko bi me ubili,« je razpredal obtoženi.

Sojenja prav kmalu še ne bo konec. Treba bo počakati na izvedensko mnenje glede Sadikovićeve prištevnosti in odvisnosti od alkohola ter zaslišati še nekaj prič.