Predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 5-odstotnih carin na mehiško blago, če Mehika ne bo ustavila priseljencev, ki nezakonito vstopajo v ZDA. Ameriški predsednik se je južne sosede lotil z orožjem, ki ga uporablja proti vedno bolj razširjeni skupini držav, tj. carine, kar bi lahko celo ogrozilo novi severnoameriški trgovinski sporazum (NAFTA). Carine naj bi začele veljati 10. junija in bodo veljale, dokler nezakoniti priseljenci ne bodo prenehali vstopati v ZDA. Dejal je še, da se bodo carine zvišale za dodatnih 5 odstotnih točk vsak mesec (vse do 25 odstotkov), če se bo imigrantska kriza nadaljevala. Na drugi strani je Peking pripravil povračilni načrt z omejitvijo izvoza redkih surovin v ZDA, če bi se izkazalo za potrebno. Kitajska vlada je s tem pripravila ukrepe, s katerimi bi ciljno prizadela ameriško gospodarstvo. Najverjetneje so cilj takšne politike redke kovine, pri katerih so ZDA posebej odvisne od Kitajske. Kitajska vlada pravi, da je pripravljena sodelovati z ZDA pri umiritvi trgovinske napetosti, a hkrati obtožuje ameriško administracijo za propad pogajanj in poudarja, da ne bo podlegla pritiskom.
Poročilo za ZDA o aprilskem naročilu trajnih dobrin kaže na upočasnitev rasti ameriškega gospodarstva. Iz poročila je razvidno, da se povpraševanje po proizvodih ohlaja. To je za gospodarsko rast iz več razlogov skrb zbujajoč signal. Prvič, to pomeni manjši neposredni prispevek iz naslova fiksnih investicij k bruto domačemu proizvodu (BDP) v prihodnjem letu. S tem, drugič, motor rasti vnovič postaja zgolj potrošniška poraba. Morebitno nadaljnje ohlajanje bi lahko omajalo ameriško pogajalsko moč v trgovinskih sporih, saj bodo ZDA morale v leto 2020, ko so na sporedu ameriške predsedniške volitve, vstopiti v dobri gospodarski kondiciji, če Trump ne želi ogroziti ponovnega mandata.
Na stari celini je medtem pozitivno presenetila objava, da se je gospodarsko zaupanje v evrskem območju maja nepričakovano izboljšalo, s čimer se je končalo več kot leto dni trajajoče upadanje, ko se je regija borila s številnimi težavami proizvodne aktivnosti. Izboljšanje zaupanja je bilo predvsem posledica največjega povečanja pričakovanj glede industrijske proizvodnje v zadnjih šestih letih. K optimizmu je prispeval še podatek o rasti bančnih posojil v aprilu, kar je signal, da evropsko gospodarstvo in potrošnik morda le nista tako šibka. Posojila gospodinjstvom so se v primerjavi z letom prej povečala za 3,4 odstotka, kar je največ po januarju 2009, posojila nefinančnim družbam pa za 3,9 odstotka, kar je največja rast v letošnjem letu.
Eno najvišjih rasti BDP v Evropi je v preteklem tednu objavila Slovenija. BDP je bil v prvem četrtletju 2019 za 3,2 odstotka višji kot v prvem četrtletju lani, z izločenimi vplivi sezone in koledarja pa celo za 3,7 odstotka. Za primerjavo, evrsko gospodarstvo je v istem obdobju zraslo za 1,2 odstotka. Nizka ostaja tudi stopnja brezposelnosti, ki je v enem letu upadla za 1,1 odstotne točke, na 4,8 odstotka (povprečje EMU znaša 7,7 odstotka). Ob krepitvi pritiskov na rast plač se standard prebivalcev Slovenije izboljšuje, saj rast cen življenjskih potrebščin oziroma inflacija, ki je maja 2019 na letni ravni znašala 1,4 odstotka, zaostaja za rastjo plač.
