V zahodni in osrednji Sloveniji se znova kopiči odpadna embalaža, ki zaradi dolgotrajnega skladiščenja in vremenskih razmer postaja vse bolj ničvredna. Ministrstvu za okolje in prostor niti z zadnjim razpisom za interventni odvoz ni uspelo privabiti ponudnika, ki bi odpeljal približno 4400 ton mešane plastične in kovinske embalaže ter 700 ton sveč, ki so se spet začele nabirati pri komunalnih podjetjih. Razlog za to naj bi bila prenizka cena. Ministrstvo stroške odvoza in obdelave nakopičenih odpadkov omejuje na največ 120 evrov (plus DDV), kar naj bi bilo za predelovalne obrate, ki večinoma stojijo na vzhodu države, premalo.
Strah jih je inšpekcijskih ukrepov
Ali je za takšno ceno res mogoče poskrbeti zgolj za odpadke iz vzhodne Slovenije, v družbah za ravnanje z odpadno embalažo Dinos in Interseroh na včerajšnji novinarski konferenci niso želeli odgovoriti. Povedali pa so, da se bojijo, da bo država problem nazadnje preložila na njihova pleča. »Pričakujemo, da bo država zdaj od vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo želela, da prevzamemo vso odpadno embalažo, ki se je nabrala, se pravi da odpeljemo tudi vse kupe, ki niso od naših strank. Pričakujemo, da bodo to poskušali narediti z nezakonitimi inšpekcijskimi odločbami,« je povedala direktorica Interseroha Darja Figelj.
Spomnimo: sistem ravnanja z odpadno embalažo se je dokončno sesul lani, ko je upravno sodišče odločilo, da so pooblaščene družbe (DROE) dolžne prevzemati zgolj tolikšne količine odpadne embalaže, kolikor so je povzročitelji embalaže, s katerimi imajo družbe sklenjene pogodbe, dali na trg. Zgolj za ustrezno obdelavo teh količin odpadkov so onesnaževalci tem zasebnim družbam plačali tudi tako imenovano embalažnino. »Vsi zavezanci dajo na trg nekaj čez 60.000 ton plastične in kovinske embalaže, komunalna podjetja pa so napovedala, da bodo letos zbrala 106.500 ton tovrstne mešane odpadne embalaže,« je Goran Ambrož iz Dinosa s številkami ilustriral, zakaj se odpadna embalaža kopiči pri komunalah. Problema se je do priprave nove zakonodaje okoljsko ministrstvo lotilo z interventnim odvozom, s katerim pa ima – kot že omenjeno – težave v zahodni in osrednji Sloveniji.
Zakonske spremembe še ta teden
Po Ambroževem prepričanju bi za vzpostavitev delujočega sistema potrebovali štiri ukrepe. Okoljsko ministrstvo bi moralo znižati oziroma ukiniti prag 15 ton izdane embalaže, do katerega proizvajalcem oziroma distributerjem zdaj ni treba plačevati embalažnine. »Določiti je treba tudi standarde kakovosti. Pooblaščene družbe dejansko vsak dan kršimo zakonodajo, ker med odpadno embalažo prevzemamo tudi druge odpadke, za katere sploh nimamo dovoljenja,« je dejal Ambrož in omenil avtomobilske gume, električne naprave in celo nevarne odpadke. Poleg tega je treba zagotoviti nadzorovano ugotavljanje količin nastale odpadne embalaže, kar pomeni njeno obvezno tehtanje tako ob dovozu v komunalno podjetje kot ob izvozu iz njega. Država pa bi morala spremeniti tudi način določanja prevzemnih deležev pooblaščenih družb. »Te bi morali izračunavati na podlagi količin embalaže, ki jih dajo povzročitelji v promet v vsem letu. Trenutno zavezanci ne plačujejo za vse izdane proizvode, saj ministrstvo deleže izračunava na podlagi količin, ki jih dajo zavezanci v promet izključno v prvem kvartalu leta,« je pojasnil Ambrož.
Na okoljskem ministrstvu so napovedali, da bodo predlog novele zakona o varstvu okolja, s katero nameravajo na novo urediti problematično področje, v javno obravnavo posredovali danes. Konec tedna naj bi sledil tudi predlog sprememb uredbe o (odpadni) embalaži, s katerim bi med drugim odpravili prag 15 ton in uvedli obvezno plačevanje embalažnine za vse onesnaževalce.
