Letos ga prejmejo podjetje Lek in razvojna partnerja Fakulteta za strojništvo UL ter Fakulteta za farmacijo UL za projekt umetnega želodca. Na srečanju so strokovnjaki opozorili na vzpon inženirjev v industriji, brez katerega sta gospodarstvo in družba postavljena pred velik razvojni izziv. »Največji strokovnjaki, ne le slovenske industrije, ampak tudi širše družbe, vedno bolj izpostavljajo pomen industrije, inženirstva in inovacij za razvoj sleherne države. Brez ustvarjanja bi namreč stagnirali, zato moramo še toliko bolj ceniti ljudi, ki skrbijo za tehnični napredek, saj se ta odseva na družbeni ravni,« je v uvodnem pogovoru pozdravil in pozval Darko Švetak, vodja organizacijskega odbora Industrijski forum IRT.
Nagrada za inovativno napravo
Organizatorji skupaj z revijo IRT3000 podeljujejo letošnje priznanje taras nagrajencem za uspešno sodelovanje pri razvoju projekta umetnega želodca za analizo in usmerjanje razvoja kompleksnih trdnih farmacevtskih oblik. Razvoj naprave, simulatorja, je plod sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno-razvojnim oziroma akademskim okoljem, poleg tega pa ga odlikuje tudi multidisciplinarnost, saj je bilo treba združiti znanja tako s področja strojništva, elektrotehnike in računalništva kot tudi s področja farmacije. Želodčni simulator je za podjetje dejansko strateškega pomena, saj omogoča pohitritev razvoja z zmanjšanjem in povečanjem uspešnosti raziskav »in vivo« ter hitrejšim začetkom trženja zdravil, kar poleg velikih finančnih učinkov pomeni tudi manj testiranj na prostovoljcih. Za priznanje taras so se potegovali trije finalisti, med njimi še Iskra ISD Plast in Fakulteta za strojništvo UL za projekt razvoja polimerne izvedbe avtomobilske komponente oljnega separatorja ter Plastika Skaza in Fakulteta za strojništvo UM za razvoj naprednega sistema za ločevanje odpadne sekundarne surovine transparentnega polikarbonata.
V slovenskem bazenu kadrov potreben vzpon inženirjev
Dopoldanski program prvega dne foruma je sicer minil v razmisleku o industriji, v kateri se odvija preboj inženirjev in inženirk. Na okrogli mizi so strokovnjaki ponudili različna razmišljanja o vzponu inženirjev, ter kdo, kdaj, kako in zakaj se bo odvil. Igor Verstovšek, soustanovitelj in operativni direktor podjetja Cosylab, mladi manager leta po izboru Združenja Manager, meni, da mora postati dolgoročna strategija našega okolja, kako ustrezno obrazložiti poklic inženirja mladim, zakaj je zanimiv in pomemben: »Danes je veliko potreb po inženirjih in programerjih, kar samo po sebi ni slabo, ampak je treba na situacijo pogledati realno. Vedno težje je dobiti nove ljudi, pomanjkanje inženirjev čutimo bolj kot kadarkoli prej. Kot podjetje rastemo 20 odstotkov letno, če bi še vedno iskali kadre samo v slovenskem bazenu, hitro pridemo do omejitev.«
V Sloveniji patent izuma ni nujno merilo uspeha
Direktor energetskih rešitev v Petrolu in predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo! Jože Torkar, po izobrazbi tudi sam strojnik, verjame, da prihaja čas vzpona inženirstva. »Pravo dodano vrednost lahko ustvarjajo samo inženirji z novimi izumi. Oni so vedno tisti, ki naredijo premik. Vedno bolj pa je pomembno, da se povezujejo z ostalimi vejami, kot so na primer industrijsko oblikovanje in arhitektura. Velikokrat se ne prodaja samo funkcionalnost produkta, ampak mora uporabnik začutiti, da je dobil celovito rešitev.« Janez Tušek, nekdanji profesor na Fakulteti za strojništvo UL in direktor podjetja TKC, sicer do pravega inženirskega vzpona vidi še nekaj preprek. »Slovenski narod je tehnični narod, tu se je talilo železo že pred tisoč leti. Izzivi pa so še vedno v politiki in šolstvu. V tujini se namreč vseh projektov v akademskem okolju lotevajo s ciljem, da iz tega ustanovijo spin-off podjetje in patentirajo izum, pri pa je osnovno merilo uspeha projekta še vedno objava znanstvenega članka v tuji reviji,« kar Tušek vidi kot velik primanjkljaj, ki bi v tej smeri stimuliral mlade.
Inženirka leta zgled našla doma
Tako je tudi Dora Domajnko, inženirka leta 2018, zgled za svojo karierno usmeritev našla kar doma. Starši in brat so uspešni inženirji, verjame pa, da je potrebna sistemska rešitev: »Vse odgovornosti za zglede ni pravilno naložiti samo na starše, ker če ne poznajo tega poklica, ti ga težko svetujejo. Tega se je treba lotiti sistematično, da ti o tem znajo svetovati tudi socialni delavci, pravilno promovirati pa tudi mediji.« Na okrogli mizi sta sodelovala še Jaka Tušek iz Fakultete za strojništvo UL in Martina Gajšek iz marketinga v podjetju RLS, zlate gazele 2015.
