1. Občine ne financirajo zasebnih vrtcev, saj plačujejo le delež razlike med ceno, ki jo plačajo starši, in ceno vrtca v občini. V ceno pa niso vključeni niti stroški investicij, vzdrževanja objektov, amortizacije niti prosta mesta. Vse to občine financirajo izključno samo javnim vrtcem.
2. Zasebni vrtci so po trenutni ureditvi dosegljivi vsem, po novem predlogu bodo dosegljivi le še peščici privilegiranih. Večji del zasebnih vrtcev bo zaprl svoja vrata.
3. Zakon naj enako obravnava tako zasebne kot javne vrtce. Če za zasebne vrtce delovanje novega oddelka ali vrtca ne bo možno pred začetkom šolskega leta, naj to velja tudi za javne vrtce.
4. Uvedejo naj se roki za vpis v razvid, v katerih mora ministrstvo zaključiti postopek. Ti so danes popolnoma odvisni od dobre volje ene javne uslužbenke in njene dobre volje. Postopek lahko traja tudi več kot pol leta. Takšen postopek se lahko zaključi v roku tridesetih dni, če je le volja.
5. Iz obrazložitve predloga zakona o vrtcih izhaja, da se v zasebnih vrtcih pojavlja izjemno veliko kršitev predpisov, zato se predvidevajo strožje kazni. Ogromno kršitev je tudi v javnih vrtcih, novi vrtci so zgrajeni s premajhnimi igralnicami, novi vrtci nimajo dovolj velikih igrišč, nekateri novi vrtci (javni) celo delujejo brez vpisa v razvid ali brez uporabnega dovoljenja. Še večji kaos vlada na področju začasnih namestitev, kjer se občine poslužujejo vseh možnih neprimernih prostorov: knjižnice, zadružni domovi in podobno. Kdo nadzira te kršitve in kdo plačuje kazni? Občine, osebne odgovornosti pa ni. Zahtevamo enake pogoje in ob kršitvah tudi kazni za fizične osebe v javnih vrtcih.
Taja Steblovnik, mag. prof. zg. uč., direktorica, zasebni vrtec Bambi, d. o. o.
