Medtem ko so slavljenci od kolesarske zveze dobili hotelske aranžmaje in žetone za igralnico, je ljubljanski župan Janković glavnemu slavljencu predal odlikovanje ljubljanskega zmaja. In opazil, da Stritarjeva ulica ni bila polna do Čopove, ampak zgolj četrtinsko. Slabih tisoč ljudi se je zbralo na dogodku, marsikdo od njih v kolesarski opravi in na kolesu. Kot Alenka iz skupine Slovenske specialkarke – ljubiteljice kolesarstva, specialk in vetra v laseh. »Prišla sem tudi že na sprejem drugih športnikov, vendar pa se s kolesarstvom rekreativno ukvarjam tudi sama, zato je ta sprejem nekaj posebnega. Ker vemo, kaj pomeni tak uspeh.«
Sprejem kolesarjev je »drive in« format druženja, kajti podobnih skupin s kolesi je bilo precej. »Kolo sem začel voziti pred vsega šestimi leti, vendar danes ne morem brez. Trma in vztrajnost sta osnovni značilnosti in to dvoje krasi tudi Primoža,« je povedal Jernej, ki se je po koncu sprejema odpeljal na popoldanski trening. Bam.bi, rekreativna kolesarska skupina iz Kranja, je današnji trening preskočila, zato pa so bili tudi na kronometru v Riminiju: »Trikrat na teden vozimo med 5 in 10 kilometri, obstajamo pa 20 let,« je povedal njihov predstavnik Jure Kern.
Novost v svetu kolesarstva: slovenski navijači
Vtis je, da so slovenski kolesarski navijači v svetu kolesarstva podobna novost, kot so bili v času Kostelićevih na smučarskih tekmah hrvaški. »Zdelo se je, kot da je na Giru milijon Slovencev,« je dejal Jan Polanc, medtem ko je Roglič o navijačih izjavil: »Ko vidiš vse te ljudi, to množico slovenskih zastav, si moraš nadeti sončna očala, ker imaš solzne oči.«
Takšnih, ki so bili tudi na 20. etapi, torej tisti, na kateri je slovenski navijač sklatil s kolesa španca Lopeza in potem prejel zaušnico, je bilo na sprejemu še nekaj: »Nikoli še nisem nosil transparenta za športnika, tokrat pač, kajti Roglič me je prevzel kot oseba. Bili smo tudi na 20. etapi, kamor smo se povzpeli s kolesi. Dve uri prej smo nekajkrat sestopili. Lahko rečem samo, da je bilo skrajno pozitivno, spodbudno oziroma nekaj novega,« je povedal Grega iz Ljubljane, privrženec individualnih športov in športnikov z napisom »Bianchi Roglič«, znamko kolesa, ki ga vozi Roglič.
»Rogli kapo dol«
Možak z resno kolesarsko preteklostjo je od prevladujočega vzorca odstopal po tem, da je prej dajal vtis ribiča, ki se je ustavil ob popoldanski vrnitvi z reke, kot pa kolesarja. Tone Kunaver, zmagovalec dirke po Jugoslaviji leta 1970, se je na sprejem pripeljal na prastarem Rogovem touringu, na katerem je bil najdragocenejši del usnjen sedež, in v ribiškem brezrokavniku. »Starega roga ti nihče ne ukrade,« je dejal za uvod. In nadaljeval: »Vedel sem, da lahko Rogla ob dobri pomoči celo zmaga. Prišel je v pravi klub, kajti Holandija je Holandija kolesarstva. Tam te naučijo stvari. Zdaj je dobil ceno in bo lahko prestopil v kak slaven klub. Rogli kapo dol. Ima najnižjo pozicijo v koloni, zato ima dober izkoristek na kronometer, to je pa dobil pri smučarskih skokih. Vsi drugi kolesarji imajo pri vožnji grbo, on je pa zakrivljen navznoter. Poleg tega se odlično spušča po klancu.«
Ljubljana je danes proslavila še en zgodovinski uspeh slovenskega športa, pri čemer se da po obisku soditi, da zgodovinski uspehi nimajo več takšne veljave, kot so jo imeli pred kakšnim desetletjem.
