Na odru stare mestne elektrarne so bili v sredo dopoldan naloženi kovčki, nahrbtniki in spalne vreče. Nenavadna odrska oprema, dokler se ni razkrilo, da je oder minule noči imel drugačno funkcijo kot običajno – bil je namreč spalnica skupini osnovnošolcem iz mariborske Osnovne šole Borcev za severno mejo. Ti so se udeležili projekta Šola v kulturi, ki ga organizira Zavod Bunker. Po besedah vodje projekta Alme R. Selimović je Šola v kulturi zastavljena kot tridnevni preplet predstav, delavnic, pogovorov, obiskov kinopredstav, koncertov in kulturnih ustanov ter spoznavanja Ljubljane z različnimi vodenji po mestu.
Mariborski osnovnošolci so v sredo ravno zaključili s tridnevnim obiskom in so elektrarno zapuščali polni vtisov. Enajstletna Ema in dvanajstletna Zoja sta izpostavili predstavo InterKlepec. »Ta predstava mi je bila najbolj všeč, ker smo v njej lahko tudi sodelovali. Brez nas se ne bi mogla razvijati, ker smo mi dajali predloge, kaj naj se zgodi in kako naj se odvija,« je pojasnila Zoja.
Trinajstletnemu Aleksu je v spominu najbolj ostala lutkovna predstava, saj je bila po njegovih besedah zelo doživeta in divja. Gre za lutkovni balet Posvetitev pomladi Matjaža Fariča. Aleks je bil tudi presenečen, koliko grafitov in raznih nalepk je po prestolnici. »Mi pa niti niso bili všeč,« je priznal. S turo ogledov grafitov so včeraj svoj tridnevni potop v kulturo začeli še šolarji iz Osnovne šole Raka. Od grafitov in raznih oblik ulične umetnosti so posamezna dekleta najbolj očarali grafiti s podobo mačka, ki jih je po besedah vodičke Mateje v Ljubljani nenavadno veliko in v resnici nihče ne ve natančno, zakaj se je lik mačke tako priljubil grafitarjem.
Metelkova jih je presenetila
Čeprav so bili Račani med sprehodom po mestu zadržani, je bil njihov odziv na grafite povsem drugačen, ko so prispeli na končno točko ture – na Metelkovo. Z vsakim ovinkom, ko se je razprla nova slika območja, je bilo iz njihovih grl slišati vedno več »O moj bog« vzklikov, njihove roke pa so hitro segale v žepe po mobilne telefone, da bi si katero od podob ovekovečili na spominski kartici.
Obema skupinama osnovnošolcev, ki sta se v sredo zamenjali v stari mestni elektrarni, je bilo skupno, da so ju sestavljali otroci zadnje triade. Učiteljica iz Osnovne šole Borcev za severno mejo Klara Napast je povedala, da se je iz njihove šole že lansko leto ena skupina udeležila Šole v kulturi in da so bili otroci navdušeni. »V tem projektu otroci dobijo priložnost, da vidijo, da se lahko izrazijo na veliko načinov, ne samo na primer, da nekaj napišejo. Tukaj se imajo priložnost odpreti na drugačen način. Ko vidimo otroke, ki so sicer sramežljivi, običajno ne morejo pogledati drugim v oči, tukaj pa na delavnicah zaživijo in povedo kaj, to je res neprecenljivo,« je poudarila specialna pedagoginja iz mariborske šole Natalija Augustinovič.
Tudi na Osnovni šoli Raka so bili lansko leto zadovoljni s Šolo v kulturi. »Otroci, ki so bili lansko leto tukaj, so rekli, da bi šli še enkrat, vendar te možnosti nimajo, ker bi radi čim večjemu številu otrok omogočili to izkušnjo,« je povedala učiteljica iz Osnovne šole Raka Bernardka Božič.
Pridobili evropski denar
Vodja projekta Šola v kulturi Selimovićeva je ob tem dodala, da je cilj tega projekta seveda izobraževanje otrok v kulturi, »ampak bojujemo se tudi za to, da bi otrokom omogočili doživetje umetnosti, da bi imeli dostop do nje in da bi jo spoznali v vsej njeni pestrosti. Dajemo poudarek tudi sodobni umetnosti«.
Bunker Šolo v kulturi zdaj izvaja že nekaj let in za šole je za zdaj brezplačna, saj ta pester nabor dejavnosti financirajo s sredstvi evropskega socialnega sklada in ministrstva za kulturo. Šole morajo plačati le prevoz do Ljubljane in nazaj. Selimovićeva je poudarila, da Šolo v kulturi prvenstveno namenjajo šolam iz nemestnih okolij. »Obstaja eno nesorazmerje med Ljubljano in ostalo Slovenijo v količini in kakovosti kulturne ponudbe. Ne pravim, da bi moralo vsako manjše mesto imeti letno po tisoč kulturnih dogodkov, ampak da moramo z mobilnostjo otrok to nesorazmernost popraviti,« je pojasnila vodja projekta. Kaj bo s Šolo v kulturi, ko ne bo več pritekal denar iz evropske blagajne? »Ko bomo ostali brez evropskih sredstev, bomo ta program ponujali še naprej, vendar bo plačljiv. Zelo si želimo, da bi to podobno kot šole v naravi postal nek del šolskega programa,« je povedala Selimovićeva.
