Sprehajalci si lahko odslej na Golovcu odpočijejo na novih hrastovih klopeh. Na petkovi delovni akciji, ki je bila tudi eden zadnjih dogodkov letošnjega Tedna gozdov, jih je ob sprehajalni poti postavila družba Slovenski državni gozdovi. »Gre za enega od projektov, s katerimi spodbujamo socialne funkcije gozda, med katerimi je rekreacijska med bolj pomembnimi,« so pojasnili. Jeseni bodo na območju državnega gozda, ki ga je na Golovcu leta 2014 močno poškodoval žledolom, izvedli še vedutno sečnjo in obiskovalcem odprli pogled na Ljubljansko barje in Krim.
Postavitev klopi ni edina »preobrazba«, ki se obeta Golovcu. Ljubljanska mestna občina je namreč Golovec izbrala kot testno območje za mednarodni projekt URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih, s katerim želijo predvsem vzpostaviti ravnovesje med urbanizacijo gozda in skrbjo za gozdni ekosistem. Da je občina za pilotni projekt izbrala gozdnato vzpetino jugovzhodno od mestnega jedra, ni presenetljivo. Gozdovi na pobočjih Golovca so namreč prava »zelena pljuča« Ljubljane. Golovec se razteza na približno 650 hektarjih, od tega jih kar 635 prekriva gozd. A razvoj Golovca je bil do zdaj, kot priznavajo tudi na občini, precej stihijski.
Na Golovcu se zadržijo uro ali dve
Med bolj konkretnimi načrti, ki jih nameravajo izvesti s projektom, so na občini za zdaj izpostavili ureditev rekreacijskih poti za pešce in kolesarje, ob poteh bodo namestili smerokaze in informativne table, prav tako nameravajo gozd »opremiti« z dodatnimi lesenimi klopmi in mizami: »Označili bomo učno pot, tematska otroška igrišča za izobraževanje v naravi in vzpostavili tiho območje s posebnim prostorom za sproščanje.« Ob vznožju nameravajo urediti tudi do osem vstopnih točk. »Na njih se bomo potrudili zagotoviti parkirne prostore (do deset prostorov), ker želimo aktivneje pristopiti k preprečevanju motorne mobilnosti v urbanem gozdu. Poleg režima kratkotrajnega brezplačnega parkiranja (prvi dve uri brezplačno), bomo uredili tudi stojala za kolesa, informativne table ter morda tudi pitnike,« je predvidene vstopne točke opisal Jurij Kobe, višji svetovalec na občinskem odseku za vzdrževanje zelenih površin in čiščenje javnih površin.
Za mnenje o tem, kakšen Golovec si želijo, so na občini nedavno z anketo preverili tudi pri občanih. Rezultati so pokazali, da se obiskovalci na Golovcu zadržijo uro ali dve, gozd pa uporabljajo pretežno za rekreacijo. »Prevladuje sedem skupin: tekači, pohodniki, sprehajalci psov, družine, kolesarji in kolesarji z downhill kolesi ter skupine iz vrtcev, ki Golovec uporabljajo kot prostor za gozdno pedagogiko,« je nekaj izsledkov ankete predstavil Kobe. Z načrti občine so za zdaj zadovoljni tudi v Športnem društvu Golovec trails, ki med drugim skrbi za urejanje poti za gorsko kolesarjenje na Golovcu. »Zaradi neustrezne zakonodaje in razdrobljenega lastništva je legalizacija gorskokolesarskih poti težaven proces. Posledično nam je do zdaj uspelo legalizirati 4 poti v dolžini približno 4 kilometre, kar pa je občutno premalo glede na število kolesarjev, ki obiskujejo Golovec. V prihodnosti si tako želimo še več uradnih, urejenih poti,« je v imenu društva pojasnil Tadej Tekavčič, ki ob tem poudarja, da ustrezno ločene in označene poti pomenijo tudi manj konfliktov med različnimi uporabniki gozda.
Izziv je razdrobljeno lastništvo
Na občini načrtujejo, da bodo poti in urbano opremo urejali prihodnje leto, kot podlago za konkretne ukrepe pa bodo letos izdelali upravljalski načrt za Golovec. Pri njegovi pripravi se bodo oprli tako na mnenje obiskovalcev kot tudi na mnenje lastnikov gozdov. Prav slednje bo precejšen izziv, saj je zgolj slabih 14 odstotkov gozda na Golovcu v lasti države in občine, preostala zemljišča so v zasebni lasti. Dobrih 86 odstotkov gozda si tako deli približno 450 lastnikov in solastnikov.
»Razdrobljeno lastništvo želimo izkoristiti kot motiv za povezovanje z lastniki in prevzemanje odgovornosti za razvoj urbanega gozda,« so pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Poudarili so, da je »zares pomembno izboljšati razmere za lastnike.« Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije, ki je partner v projektu URBforDAN, so opozorili, da je eden od ciljev projekta povezati lastnike gozda: »Lastniki imajo relativno majhne parcele, med seboj so nepovezani, zato je gospodarjenje z gozdom oteženo in ne dovolj učinkovito.« Na zavodu opažajo, da lastnike gozda večinoma motijo nesoglasja z obiskovalci, predvsem takrat, ko potekajo gozdna dela. Kot izboljšave, ki si jih želijo na Golovcu, so lastniki med drugim izpostavili zmanjšanje stihijske rabe in osveščanje obiskovalcev o gozdnem bontonu, pa tudi ureditev poti. »Ko bodo poti in območja ustrezno označeni, bodo bolj jasna tudi pravila obnašanja na Golovcu,« je prepričan Kobe.
