Veselja in praznovanja Liverpoolčanov, ki ju je prinesla že šesta krona evropskih prvakov, ni moglo pokvariti nič. Niti bolj ali manj tiho priznanje, da je letošnji finale lige prvakov ponudil zelo povprečen nogomet ali, kot bi rekli na Otoku, da je bilo »vlažno petje«, kar je fraza, po kateri posegajo, kadar nekaj ne izpolni pričakovanj ali po malem razočara.
Veliko rdeče praznovanje v Madridu
Veliko rdeče praznovanje se je začelo že veliko prej, preden je kapetan Liverpoola Jordan Henderson dvignil v zrak velik in težak pokal na stadionu Wanda Metropolitano v Madridu, ki so ga preplavili navijači Liverpoola in Tottenhama, med katere so se pomešali številni drugi angleški navijači. Liverpoolovih je bilo veliko več kot Tottenhamovih. Posebno tistih brez vstopnic. V španski prestolnici naj bi se zbralo okoli 100.000 navijačev. V petek so zaradi tega finala dosegli nov rekord: z Otoka je prvič v enem dnevu poletelo več kot 9000 letal. Rednih poletov v Madrid je bilo vse premalo. Našteli so 400 čarterskih poletov. V Madrid je poletelo tudi okoli 1100 manjših zasebnih letal z bolj petičnimi navijači.
Če nisi strasten nogometni navijač, ne moreš razumeti, zakaj nekdo potuje v tujino na tekmo brez vstopnice, da bi jo, kot doma, gledal na televiziji v kakšnem nabito polnem lokalu. Ali na zaslonu pametnega telefona pred stadionom. Tekma je samo razmeroma kratek predah med kolektivnim rajanjem pred tekmo in rajanjem s praznovanjem ali utapljanjem žalosti po tekmi. Liverpoolski navijači so neutrudno praznovali zmago pozno v noč. Večina pred pubi in bari. Pod budnimi očmi 4700 španskih policistov, ki ne poznajo šale.
Pordečeli Liverpool
Prvi angleški finale lige prvakov po enajstih letih je na Otoku ustvaril nogometno vročico, kakršne že dolgo ni bilo. To je bil v tem tednu že drugi letošnji evropski finalni nogometni obračun moštev iz brexitske Britanije. Pubi v Liverpoolu, Londonu in drugod so bili polni. Ogled tekme so številni združili s piknikom za prijatelje, saj je bila sobota sončen in najbolj vroč letošnji dan. Londonski Evening Standard se je v imenu vseh moških opravičil vsem nevestam, ki so se poročile v soboto. Zaradi odložitve poročne noči.
»Če danes ne moreš biti v Madridu, ne moreš biti danes nikjer drugje na svetu kot v Liverpoolu,« je v soboto popoldne v Liverpoolu trdil navijač. V pordečelem Liverpoolu so si navijači privoščili veliko več, kot so si v Madridu. Peli, pili in vpili so že pred tekmo. Med tekmo so do zadnjega kotička napolnili pube. Po tekmi pa se je veselje razlilo na ulice, ki so bile njihove do jutra, ko so mnogi omagali kar na pločnikih. Niso samo plesali, peli, pili in vpili. Najbolj navdušeni in najbolj alkoholizirani so plezali na strehe avtomobilov, avtobusov in avtobusnih postaj ter jahali semaforje in visoke ograje. Številni so se zavili v rdeče klubske zastave. Še številnejši v klubske šale. Mnogi so imeli šale s podobo genialnega igralca Liverpoola, Egipčana Moja Salaha. Mnogi so si nadeli kartonske maske njegovega obraza. Kar nekaj ji je nosilo tudi obraz trenerja Jürgena Kloppa. Medtem ko so proti jutru mnogi s težavo stali pokonci, so drugi še vedno mahali z zastavami z napisom »Liverpool je evropski prvak«.
Rdeča avtobusna parada
Prav veliko časa za počitek niso imeli, saj se je že ob 16. uri začela tradicionalna parada ponovnih evropskih prvakov. Že očiščeni Liverpool, v katerem so navijači za seboj pustili velik svinjak, je spet pordečel, ko so se njihovi junaki z rdečim dvonadstropnim avtobusom brez strehe po polžje zapeljali skozi mesto. Številni navijači so morali tudi parado nujno zaliti. Praznovanje se je nadaljevalo. Žal ni šlo povsem brez nasilja. V noči s sobote na nedeljo ob treh zjutraj se je eden od pretepov končal s smrtjo 33-letnega moškega.
