Uroš Zupan, pesnik in esejist: Med fino mehaniko in sladko prevaro uma
Pesnik in esejist Uroš Zupan, tudi sodelavec Dnevnikovega Objektiva, je nedavno prejel velenjico – čašo nesmrtnosti, nagrado za vrhunski desetletni pesniški opus. A poezija do njega sprva ni prišla prek papirja, temveč prek glasbe, opozarja avtor, ki je v zadnjem letu objavil tako zbirko esejev Ene in drugi kot zbirko pesmi S prsti premikamo topel zrak.
Uroš Zupan, pesnik in esejist: Precej prepričan sem, da mlajša oseba pri mojem pisanju o glasbi lahko pride zraven, k poeziji pa malo teže. Moja poezija se je starala skupaj z mano. Na začetku je bila ekspanzionistična, borbena, potem pa se je umirila. Ugotovil sem, da mi ni treba kričati, če hočem, da me kdo sliši. (Foto: Jaka Gasar)
»Ključen je bil Tomaž Pengov s ploščo Odpotovanja. Pa Leonard Cohen in Bob Dylan. Sicer pa bi bila moja poezija drugačna ali pa je mogoče sploh ne bi bilo,...