Kolesarjev včeraj dopoldne v Kranju ni manjkalo, a le redki so bili pripravljeni z nami deliti svoje kolesarske izkušnje. »Morda imajo slabo vest, ker se na kolesu neprimerno vedejo,« je naše neuspele poskuse navezovanja klepeta s kranjskimi kolesarji komentirala upokojenka Simona Kos. »Medtem ko mnogi upoštevajo pravila, nekateri norijo po pločnikih in conah za pešce. Velikokrat grem z vnučki ven in se prav bojim, da jih bo kdo zbil. V sosednji Avstriji vladajo stroga pravila, pri nas pa je prava anarhija. Najhuje je v centru,« opaža. Sama ne kolesari, pač pa se po opravkih po mestu odpravi peš. »Ko sem bila majhna, ni bilo denarja za kolo, in tudi svojih otrok nisem navajala nanj, saj je bilo takrat toliko nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji,« pojasnjuje.
S kolesom gre hitreje kot z avtom
Njeno popolno nasprotje je Todor Anastasovski, ki je trenutno brezposeln in se vsak dan po opravkih v mesto odpravi s kolesom. »Tudi petkrat na dan, če je treba, popoldne pa kolesarim za rekreacijo,« hiti pripovedovati med priklepanjem kolesa pred eno od trgovin. »V avto sedem le, kadar se odpravljam kam daleč. Nikoli pa ne grem z njim v mesto, saj ga nimam kje parkirati, za napačno parkiranje pa bi si takoj nakopal denarno kazen,« pravi. S kolesarsko infrastrukturo je zadovoljen, pravi in dodaja, da je s tega vidika zelo skromen. Če bi hoteli povečati število kolesarjev, ki se s kolesom odpravijo po opravkih, pa bi morala občina poskrbeti za kakšno dodatno kolesarsko stezo, razmišlja.
Prav zato, da ji ne bi bilo treba za vsak opravek sesti v avto, se je s podeželja v mesto preselila invalidska upokojenka Martina Bučjan. »Odkar sem se preselila, grem po opravkih s kolesom ali peš in k temu spodbujam tudi druge,« pravi. »V Kranju bi bilo lahko več kolesarskih stez, da bi bilo kolesarjenje bolj varno. Vem, da si na občini prizadevajo v tej smeri, razmere se izboljšujejo,« opaža. Na vprašanje, kako k takšnemu početju spodbuja tudi druge, pa odgovarja: »Če greš z avtom v mesto, dolgo iščeš parkirno mesto in v tem času bi vsaj pol poti že napravil s kolesom. Gibanje je zdravo, okolju prijazno in včasih tudi družabno početje. Pa še denar za gorivo in parkirnino prihraniš,« našteva dobrobiti kolesarjenja po opravkih.
Nadgradnja kolesarske infrastrukture je nujna
Mladeniča Gyuszo Kovacsa iz Madžarske pa smo prestregli, ko se je s kolesom podal na ogled kranjskih znamenitosti. »Vedno, kadar grem kam v tujino, naredim tako. Izposodim si kolo in mesto prekolesarim po dolgem in počez. Pri tem si pomagam z googlovimi zemljevidi, ki me običajno kar točno pripeljejo do želenih točk,« je opisal svojo dogodivščino.
Da si Kranj še ne zasluži naziva kolesarskega mesta, se na mestni občini zavedajo. »Sem velik zagovornik kolesarjenja in nadomeščanja avtomobila z drugimi oblikami mobilnosti v mestu in širši okolici,« poudarja župan Matjaž Rakovec, ki priznava, da kolesarske povezave v mestu in okolici še zdaleč niso optimalne. Njihova skupna dolžina meri približno 45 kilometrov, vendar s pomočjo evropskih sredstev nove obljublja že za letošnje leto.
V Komisiji varno kolesarim, ki je svetovalno telo kranjskega župana, sestavljajo pa jo tako predstavniki nevladnih organizacij kot strokovnih služb, skušajo k vsakodnevnemu kolesarjenju po opravkih spodbuditi čim več prebivalcev Kranja in okolice. »Rekreativno kolesarjenje je na Gorenjskem zelo razširjeno, medtem ko se za opravke po mestu kolo redkeje uporablja,« ugotavlja Andrej Zalokar, predsednik komisije. To želijo v komisiji spremeniti tako z mehkimi kot tršimi ukrepi, pravi. Med prvimi omenja promocijske dogodke in zagotavljanje infrastrukture, kot so prostori za odlaganje in zaklepanje koles pri avtobusnih postajah in podobno. Med trdimi ukrepi pa je po njegovem na primer podražitev parkirnine v središču mesta.
