Kaj sledi po rdečem maju?

Maj je za nami in po štirih izjemnih mesecih na kapitalskih trgih nam je pretekli mesec prinesel rdečico na borzne trge. Rast je bila le nekoliko pretirana in trgi so potrebovali neki vzvod za pričakovani popravek. Spet je za to poskrbel ameriški predsednik Trump, ki je ponovno okrepil pritiske na Kitajsko, kar je seveda zatreslo borzne trge. Denar se je tradicionalno selil v bolj defenzivne naložbe, kot so obveznice, in posledično so donosi ključnih državnih obveznic spet dosegali rekordno nizke ravni. Nemška desetletna državna obveznica je že krepko v negativni donosnosti in praktično nima več »prostora« za nadaljnjo rast, je pa zato zgodba pri ameriški državni obveznici le nekoliko drugačna. Predvsem zaradi razlike v monetarni politiki in višini ključnih obrestnih mer med ameriškim Fedom in evropsko ECB se njihova donosnost giblje na ravneh okoli 2,15 odstotka – v zadnjega pol leta so namreč ameriške obveznice močno porasle, saj je še pred lanskim decembrskim stampedom na borzah donosnost znašala več kot 3,2 odstotka na leto. Skrb zbuja predvsem tempo upadanja donosa, saj se je v manj kot pol leta zmanjšal za celo odstotno točko, kar kaže na močno povečanje negotovosti na kapitalskih trgih. Tako se je še dodatno povečal razmik med donosnostjo 3-mesečne ameriške obveznice v primerjavi z 10-letno (inverzna krivulja), ki je ob koncu tedna znašal že negativnih 20 bazičnih točk – kar je najnižji razpon po letu 2007. Povedano drugače – kratkoročna obveznica prinaša višjo donosnost od dolgoročne obveznice z enakim kreditnim tveganjem. Vseeno je lahko za tak scenarij krivo tudi pričakovanje verjetno dveh do treh znižanj obrestnih mer do konca prihodnjega leta v ZDA – zaradi slabših makroekonomskih podatkov je namreč to že dokaj realen scenarij. To posledično pomeni, da ima ameriška obveznica vseeno še nekaj prostora za nadaljnjo rast in lahko spet doseže nivoje donosnosti, ki so krepko pod 2 odstotka in smo jih nazadnje spremljali leta 2016. Temu scenariju v prid gre zadnji tvit Trumpa, ki je tokrat našel »žrtev« v Mehiki in napovedal carine v višini 5 odstotkov na mehiško blago. Dodatno pa tudi napovedal, da se bodo carine zviševale vse do 25 odstotkov, če Mehika ne bo zajezila vala migrantov proti ameriški meji. Seveda Trumpu niso ostali dolžni niti Kitajci, ki so napovedali povračilne ukrepe proti ZDA na gospodarskem področju. Kratkoročno to seveda lahko še dodatno zatrese že tako občutljive trge, če gledamo z nekoliko daljše perspektive, pa to lahko razumemo bolj kot razkazovanje mišic oziroma pogajalsko taktiko. Njen namen seveda je, da pride čim prej do gospodarskega dogovora med stranema. Taka zaostrovanja pa lahko izkoristimo tudi za poceni dokupovanje delniških pozicij…