Za razpustitev kneseta je glasovalo 74 poslancev, proti 45. Izraelci, ki so nazadnje poslance v kneset volili 9. aprila, bodo na volišča tako znova odšli septembra.

Glavni pobudnik razpustitve kneseta je bil prav Netanjahu, predsedniku države Reuvenu Rivlinu je namreč s tem hotel preprečiti, da bi mandat za sestavo vlade zaupal komu drugemu. Ta bi bil sicer po vsej verjetnosti prav tako neuspešen, a v tem primeru bi bile nove volitve še pozneje, kar pa dosedanjemu izraelskemu premierju nikakor ne ustreza.

Zakaj se Netanjahuju mudi?

Po izraelskih parlamentarnih volitvah 9. aprila se je zdela sestava nove vlade pod premierjem Netanjahujem samoumevna, saj je desni politični tabor dobil 65 od 120 sedežev v knesetu. Toda spor med verskima strankama Šas in Združena tora judaizma (UTJ) ter laično skrajno desno stranko Naš dom Izrael, ki jo vodi Avigdor Lieberman, je Netanjahuju v zadnjem trenutku odtegnil podporo petih poslancev iz te stranke. Obe verski stranki se namreč zavzemata, da ortodoksni Judje, tako kot doslej, ostanejo oproščeni služenja vojaškega roka, Lieberman hoče to spremeniti.

Netanjahu se je zadnje dni sicer na vse kriplje trudil, da bi sestavil vlado. S tem se mu je mudilo predvsem zato, ker bi mu večina v knesetu omogočila podporo zakonu, s katerim bo vrhovnemu sodišču odvzel moč, da razveljavlja sklepe kneseta.

Če bi mu to uspelo, bi mu kneset kot premierju podelil imuniteto, ki mu jo vrhovno sodišče ne bi moglo več odvzeti. S tem bi se izognil obtožnici, ki mu očita, da je prejemal darila avstralskega in ameriškega milijarderja – v zameno za njegove usluge naj bi mu dajala cigare, šampanjec in dragulje ter mu plačevala draga potovanja. Z darili pa naj bi podkupoval tudi Netanjahu, z njimi naj bi za bolj naklonjeno poročanje hotel pridobiti znani izraelski dnevnik in precej brano spletno stran. Netanjahu, ki bi bil lahko uradno obtožen že letos, pravi, da so vse to »laži levice«.

Netanjahu se zaveda, da bi, če bi sam vrnil mandat, predsednik države Reuven Rivlin, ki je njegov politični nasprotnik, čeprav je tudi iz desničarskega Likuda, dal mandat za sestavo nove vlade komu drugemu, ki bi bil verjetno prav tako neuspešen. A nove volitve bi bile pozneje in tožilstvo bi imelo več časa, da začne postopek proti Netanjahuju, preden bi tega lahko nova vladna večina zaščitila. Po glasovanju kneseta o razpustitvi je zato Lieberman premierju očital, da je »državo zaradi svojega političnega ega zvlekel v nepotrebne volitve«.

Lieberman bi rad postal vodilni politik desnice

Liebermanu, ki je znan po svojih rasističnih izjavah o Palestincih in ki je zaradi korupcijskega škandala leta 2012 moral odstopiti kot zunanji minister, gre predvsem zato, da onemogoči Netanjahuja in da ob sodnem postopku zoper njega postane vodilni politik desnice. Svoj vpliv poskuša Lieberman povečati tudi s tem, da nastopa proti privilegijem pravovernih Judov, ki zbujajo jezo velike večine Izraelcev.

Netanjahu, za katerega bi verjetno že obtožnica pomenila konec politične kariere, je očital Liebermanu, da se je po volitvah 9. aprila z njim pogajal s figo v žepu, saj ni imel namena skleniti sporazuma o novi vladi. »Liberman je odslej del levice,« je dejal premier, da bi ga čim bolj očrnil med njegovimi volilci.