Več ko je izvedenskih mnenj v primeru 62-letnega Silva Palčiča iz Rumanje vasi, obtoženega umora žene Anice na božični večer leta 2017, bolj je jasno, da so si izvedenci vsaksebi. Tako je bilo včeraj na novomeškem sodišču na trenutke kar mučno spremljati glasen »dvoboj« dveh strokovnjakov, upokojenega zdravnika psihiatra Mladena Vrabiča, ki je bil tokrat v vlogi pomočnika obrambe, ter izvedenke klinične psihologije Sanje Šešok.
Prvo izvedensko mnenje psihiatrinje Marge Kocmur pravi, da je bila sposobnost obtoženčevega razumevanja svojih dejanj in obvladovanja v času dogodka zmanjšana, a ne bistveno. Ker z mnenjem ni zadostila vsem vprašanjem, je sodišče angažiralo tričlansko komisijo za fakultetna izvedeniška mnenja. Po mnenju psihiatra Petra Preglja iz omenjene komisije je bila obtoženčeva zmožnost obvladovanja »najverjetneje« bistveno zmanjšanja. Zaradi razhajanj mnenj, ki pa so pomembna pri končni višini zaporne kazni, je sodišče naročilo še tretje izvedensko mnenje. Toda tudi to ni dalo končnega odgovora. Po ugotovitvah izvedenca Mateja Kravosa sposobnost obtoženečevega obvladovanja tistega božičnega večera, ko se je Anica okoli 19. ure vrnila z maše, on pa jo je kljub prepovedi približevanja z nožem v rokah pričakal v hiši in jo 18-krat zabodel, ni bila bistveno zmanjšana.
Razdražljiv in agresiven zaradi posledic kapi?
Obramba je nato angažirala svojega izvedenca, psihiatra Mladena Vrabiča, ki je preučil vsa tri izvedenska mnenja ter izdelal ekspertno analizo. Sodišče je ugodilo tudi predlogu, da Vrabič nastopi kot pomoč obrambi pri dodatnem zaslišanju izvedencev. Včeraj je tako najprej pojasnil svoje ugotovitve, ki v nasprotju z drugimi mnenji temeljijo predvsem na zdravstvenem stanju obtoženca. To naj bi po njegovem mnenju pomembno vplivalo na obtoženčevo vedenje in ravnanja v kritičnih trenutkih pred samim dogodkom in ob njem. Izpostavil je pregled iz leta 2002, ko so zdravniki pri Palčiču prvič ugotovili manjše kapi, kar je imelo za posledico sicer manjšo, a trajno okvaro možganov. Obtoženi že leta boleha za visokim pritiskom, aterosklerozo, ima težave s srcem, vajen je tudi uživanja večjih količin alkohola. Razdražljivost, prepirljivost, agresivnost naj bi tako bile po Vrabičevem mnenju posledica organskih sprememb v telesu oziroma dolgotrajnih zdravstvenih težav.
V času dogodka je imel obtoženi v telesu med 2,4 in 2,9 grama alkohola na kilogram krvi. »Pri tako visoki koncentraciji alkohola ni mogoče govoriti o sposobnosti obvladovanja,« je dejal Vrabič. Kot pojasnjuje, lahko obtoženi v času dejanja, kljub enako visoki stopnji alkohola v krvi, na trenutek deluje povsem razumsko, trezno, normalno govori, se giblje. »Temu pravimo hipna klinična streznitev ob čustveno nabiti situaciji. To je znan fenomen in lahko zavede tudi strokovnjaka. Toda duševno funkcioniranje je še vedno prizadeto.«
Z Vrabičevimi ugotovitvami pa se ne strinja izvedenka klinične psihologije Sanja Šešok. »Menim, da je njegov način funkcioniranja del njegove osebnosti in ne posledica organskih sprememb v telesu,« je dejala. Med drugim je pri Palčiču ugotovila, da ne zna obvladovati čustev, izogiba se težavam, ko do njih pride, reagira impulzivno, krivdo pa pripisuje prej drugim kot sebi. »Obtoženi dobro funkcionira v rutiniranih, mirnih situacijah. Dokler je žena delala v skladu z njegovimi željami in potrebami, je bilo vse v redu. Z vsem, kar se mu je nakopičilo v dneh pred dogodkom, pa se je težko spoprijel.«
Potem ko se je do žene večkrat agresivno vedel, ga je prijavila zaradi nasilja v družini, dobil je prepoved približevanja in to ga je močno prizadelo. Kot je poudarila Šešokova, je bil obtoženi vse življenje vajen trdo delati in je skozi fizično delo sproščal svojo agresijo. Ko pa se je moral zaradi prepovedi približevanja odseliti in ko tudi zaradi zdravstvenih težav ni več toliko delal, agresije ni imel kje sproščati. »Organska sprememba pri obtoženem ni evidentna,« je po precej vroči debati z Vrabičem sklenila Šešokova.
Glavna obravnava se bo nadaljevala 14. junija z zaključnimi besedami strank.
