V dolgem dnevu med Dolomiti (Valdaora v Pusterški dolini) in Benetkami (Santa Maria di Sala) se igra med ubežniki in sprinterji ne bi mogla končati bolj tesno. Damiano Cima iz male italijanske ekipe Nippo Vini Fantini je kot prvi izmed treh ubežnikov le za meter ubežal orkanu sprinterske glavne skupine z Nemcem Pascalom Ackermannom ter vso glavnino s Primožem Rogličem (35.), Gregom Boletom (39.) in Janom Polancem (40.). »Nikoli nisem verjel, da mi bo enkrat uspelo,« Damiano Cima ni mogel verjeti Giro loteriji. To je bil dokaz, da se vse konča šele na ciljni črti. Achermann je uteho našel v vijoličasti majici sprinterja.

Za generale rožnate karavane je bil dan predaha. Glede na razmerje v zadnjih gorskih etapah ima Ekvadorec Richard Carapaz najboljše karte, da rožnato majico pripelje do arene v Veroni. Pokazal je, da je najmočnejši na klanec med vodilno trojico. Vincenzo Nibali in Primož Roglič bosta težko zmanjšala razliko, ki bi jima še odpirala možnosti v nedeljo v vožnji na čas. Nibali zaostaja 1:54 in Roglič 2:16. Carapaz ima še to veliko prednost, da njegov partner v ekipi Mikel Landa zaostaja 3:03 in bi taktično lahko bil še trn v peti obema za zmagovalni oder. Ekipa Movistar zagotovo ne bo tvegala z njim za velike spremembe, čeprav Landa ne skriva, da si rožnate majice želi. »Zadnji dve etapi bosta grozno zahtevni. Moramo braniti Richardovo rožnato majico in pri tem sodelujem. Tudi sam želim ostati na stopničkah,« je motiviran Mikel Landa. »Do San Martina bo pomemben preizkus. Verjamem, da bom obdržal 'maglio rosa',« je samozavesten Richard Carapaz.

»Nibali je trdo delal, da je rušil možnosti Primoža Rogliča, in to smo izkoristili. Nibali je naredil težko delo in mi smo ga dokončali,« športni direktor Movistarja Max Sciandri prizna, da so najbolje izkoristili rivalstvo med Rogličem in Nibalijem, ki ga je slednji vseskozi tudi verbalno in medijsko potenciral. Movistar je doslej Giro taktično odpeljal z odliko in enako je glede na vse teorije mogoče predvideti za zadnja dva dneva v gorah. Če bo ekipi Movistar uspelo zmagati italijanski Giro, bo znova prišla do izraza stara šola taktike pred modernim preračunavanjem moči in kalkulacijo. V bistvu niti ni bilo tako težko, saj Primož Roglič kot daleč najboljši v vožnjah na čas svoje prednosti zaradi bistveno skromnejše podpore Jumbo-Visme ni mogel uveljaviti. Če bi kolesar, kot je Roglič, imel tolikšno prednost na francoskem Touru, bi se zaradi veliko bolj nadziranega poteka dirke drugi začeli spogledovati le s stopničkami. Vsaj tako je bilo v letih prevlade ekipe Sky. Giro je veliko bolj taktično odprt in zato bolj zanimiv in nepredvidljiv. Trasa močnim še vedno omogoča vse.

Kakšne so možnosti Primoža Rogliča v trenutni situaciji za zadnje tri dni? Zelo pomembno je, da si je kljub težavam z želodcem in bolečinam v prsih zaradi padca na ogrado danes v tranzitni etapi opomogel. Dan je bil kot nalašč za kolesarje njegovih tegob. Velika odgovornost je bila tudi na podporni ekipi, denimo na nutricistki ekipe Nany Van der Burg. »Začetek pod Dolomiti je bil hiter (prvo uro prek 50 kilometrov na uro), potem se je umirilo. Ničesar nismo prepuščali naključju. Počutim se veliko bolje. Prebavne težave so izginile. Nekaj nevšečnosti zaradi padca še čutim, malo sem 'modro' obarvan, a se ne damo. Dokler lahko, se borimo naprej,« ima zaključek v glavi Primož Roglič, ki optimistično vseskozi ponavlja, da bo cilj šele v Veroni. »Carapaz je bil zadnje dni boljši. Tudi od drugih. Razlike se bodo delale zadnje dni.« Jan Polanc v Antholzu ni zmogel skriti razočaranja, da je zdrsnil iz deseterice, vrnitev bo odvisna tudi od taktike velikih ekip. Jutri po dokaj položni cesti proti cilju v San Martinu di Castrozza bodo razlike glavnih kandidatov za zmago predvidoma le v sekundah. Kdor omaga, se poslovi od sanj že pred kraljevsko sobotno etapo. In če je jutri »zgolj« 3148 metrov višinske razlike v 151 kilometrih, bo v soboto v vseh pogledih s krogom okoli Feltreja kraljevska etapa (194 km) s kar 5754 metri višinske razlike. Vsaka beseda o zahtevnosti je odveč.