Pred skoraj poldrugim letom je Brigitte Bierlein pred avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom na predlog v ponedeljek padle vlade prisegla kot predsednica avstrijskega ustavnega sodišča. Prva v zgodovini tega najvišjega organa pravosodne oblasti. Danes je Van der Bellen Bierleinovo imenoval za kanclerko. Tudi na tem položaju je pionirka. Po petnajstih kanclerjih (vključno s začasnim Hartwigom Lögerjem, ki je to funkcijo opravljal večji del iztekajočega se tedna) po drugi svetovni vojni je Bierleinova prva avstrijska kanclerka. Dosedanja predsednica ustavnega sodišča bo vodila tehnično vlado do predčasnih volitev, katerih datum še ni določen (predvidoma pa naj bi bile septembra), najbrž pa še kar nekaj tednov ali celo mesecev več, kajti v minulih štirinajstih dneh je bilo v Avstriji razbitega toliko političnega porcelana, da sestavljanje vlade ne bo šlo niti gladko niti hitro.
Dva ministra že znana
»Najbrž je to za vas presenečenje,« je ob predstavitvi v predsedniški palači danes najprej dejala Bierleinova, »tudi zame je.« Bierleinova res ni bila med kandidati, ki so jih »dobro obveščeni« od izglasovane nezaupnice vladi Sebastiana Kurza v ponedeljek najpogosteje omenjali. Toda ustavni sodniki, nekdanji in sedanji, so na tem neuradnem seznamu prevladovali in zato njeno imenovanje vendarle ni popolno presenečenje. Pravzaprav je bolj presenetljivo, da je Van der Bellen tako hitro prišel do predloga, ki je med posvetovanji dobil izrecno podporo predsednikov oziroma predsednic vseh strank, tudi svobodnjakov. Politična stabilnost Avstrije naj bi bila po tej plati tako do volitev zagotovljena.
Tehnična kanclerka naj bi ministre predsedniku v imenovanje predlagala že v naslednjih dneh, toda dve imeni – spet presenečenje – že ima. Podkancler in pravosodni minister naj bi postal Clemens Jabloner, nekdanji predsednik upravnega sodišča in profesor teorije prava na dunajski univerzi, zunanji in evropski minister pa Alexander Schallenberg, doslej visoki uradnik v uradu kanclerja in tesni sodelavec donedavnega kanclerja Kurza.
Konservativka brez mednarodnih izkušenj
Brigitte Bierlein, zasebno ljubiteljica umetnosti, v političnem pogledu velja za konservativno, toda javnost si jo je zapomnila tudi po izjavi, da je prepoved nošenja burke »problematična«. Kot kazenska pravnica in nekdanja državna tožilka naj bi bila zelo stroga, a je javno izrazila odklonilno stališče do nekaterih napovedanih zaostritev zakonodaje, ki jih je predlagal svobodnjaški notranji minister Herbert Kickl. Z evropsko in zunanjo politiko nima izkušenj, je pa mogoče pričakovati, da bo Schallenberg ostal pri dosedanjih usmeritvah, pri čemer bo »specifična teža« tehnične kanclerke in vlade v določeni meri zmanjšana, denimo v iskanju političnih kompromisov v zvezi s predsednikom in sestavo evropske komisije.
Po prvih javnih odzivih iz parlamentarnih strank in javnosti se bo razgreto politično ozračje v Avstriji z imenovanjem Bierleinove vsaj prehodno ohladilo. Ne le zato, ker bi večina volilcev sleherno morebitno »nagajanje« tehnični vladi razumela kot ogrožanje politične stabilnosti, temveč tudi zato, ker so stranke z mislimi že povsem pri predvolilni kampanji.
