Recept se je do danes razširil v številnih različicah, izvirnik pa je iz Benečije oziroma Furlanije - Julijske krajine. Štiriindvajsetega decembra 1969 naj bi ga prvič pripravil Roberto Linguanotto, lastnik restavracije Le Beccherie v Trbižu. Ker naj bi deloval kot afrodiziak, so ga pogosto stregli v tamkajšnjih bordelih. Nekateri sicer trdijo, da naj bi podobno sladico že konec 17. stoletja prvič pripravili v čast medičejskemu vojvodi Cosimu III., ampak dejstvo je, da tiramisuja ne najdemo v nobeni kuharski knjigi pred koncem 20. stoletja. V italijanskem slovarju se beseda tiramisu denimo prvič pojavi šele leta 1980, v kuharski knjigi Giovannija Capnista Beneške sladice pa leta 1983. Res pa je tudi, da so drugačno napol zamrznjeno sladico z imenom tiremesù v restavraciji Vetturino v Pierisu stregli že leta 1938, ampak podobno je le ime. Po Evropi poznajo še nekaj podobnih slaščic, ampak tiramisu je le eden, od leta 2017 ga je italijansko ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo zaščitilo kot tradicionalno slaščico iz Furlanije - Julijske krajine. Slaščico, ki jo vsi poznamo, lahko pripravimo na številne nekoliko različne načine, eden manj znanih je v obliki rulade, ki si jo lahko pripravite po tokratni recepturi.
Tiramisujska rulada
Za biskvit potrebujemo 50 g gladke moke, 30 g jedilnega škroba, 80 g sladkorja v prahu, 3 velika jajca. Za nadev še 250 g maskarponeja, 90 g sladkorja, 3 velika jajca, 4 majhne (espresso) skodelice močne kave, malo sladkorja, pravi kakav za posip.
Pekač (30 krat 40 centimetrov) obložimo s papirjem za peko. Beljake in polovico sladkorja za biskvit stepamo počasi, nato pa hitrost postopoma povečamo, da dobimo čvrst beljakov sneg, na katerem se delajo mehki vršički. Pečico ogrejemo na 190 stopinj Celzija. V drugi skledi stepemo rumenjake in preostali sladkor, da dobimo bledo kremo. Z metlico nežno vmešamo presejano moko. Nazadnje vmešamo beljakov sneg, nežno in v dveh etapah. Testo postrgamo v pekač in ga nežno, a enakomerno razmažemo. Porinemo ga v ogreto pečico za 7–10 minut. Testo se mora obarvati, blago narasti in ostati mehko na dotik. Čisto kuhinjsko krpo navlažimo. Vroč biskvit posujemo z malo sladkorja in ga pokrijemo s krpo. Nato vse skupaj zvrnemo, da je biskvit pokrit s pekačem. Tako ga pustimo 5 minut. Nazadnje odstavimo pekač, papir pa nežno odstranimo. Biskvit skupaj s krpo nekoliko tesneje zvijemo v rulado in tako zavitega pustimo 10 minut. Medtem beljake in polovico sladkorja za peno počasi stepamo, nato pa hitrost postopoma povečamo, da nastane čvrst beljakov sneg, na katerem se delajo mehki vršički. Rumenjake za peno stepemo s preostalim sladkorjem, da nastane bleda krema. Maskarpone vmešamo v 3–4 etapah z metlico. Nato najprej nežno vmešamo polovico beljakovega snega, zatem pa še drugo polovico. Biskvit previdno odvijemo. Skuhamo kavo. Če je turška, jo precedimo skozi gosto cedilo, obloženo z gazo. Zmešamo jo s 4 žlicami vode in z malo sladkorja. Mešanico s kuhinjskim čopičem enakomerno nanesemo po biskvitu. Enakomerno ga premažemo s polovico (lahko malo manj) kreme, da je debela približno 5 milimetrov. Nato vse skupaj zvijemo v rulado in jo premažemo s preostalo kremo. Rulado hladimo v hladilniku vsaj štiri ure, še bolje čez noč. Dobro ohlajeno tiramisujsko rulado tik pred postrežbo posujemo s kakavom.
