Gorska vasica na severu Italije je prejšnji mesec presenetila z objavo na spletni strani. »Prodajamo vse v lasti mesta,« je bilo sporočilo. Lokalni prometni znaki za dober evro, priljubljena romarska lokacija za 600 tisočakov, pri čemer je kupcu obračunan še 15-odstotni popust. Za 200 tisočakov so ponujali mestno hišo, posamezno mestno klop za 280 evrov, kupci bi za povrh lahko koristili tudi ugodno ponudbo tri za dve.

Prodajo je promoviral celo župan vasi Pietro Pensa, ki je ob celostranskem oglasu v skoraj vseh večjih italijanskih časopisih pojasnjeval, da je razlog za odprodajo premoženja pomanjkanje sredstev, s katerimi bi vasica preživela ob vedno manjšem številu lokalnih prebivalcev. »Žal nimamo več sredstev za boj proti težavam, ki so večje od nas,« je dejal, »zato sem se odločil za prodajo najbolj simboličnih krajev Esino Larie.«

Napoved prodaje vaškega premoženja je pritegnila množice, med njimi mnoge potencialne kupce, ki pa so bili na dan napovedane razprodaje razočarani. Na spletni strani se ni dalo kupiti ničesar, obiskovalce je klik le preusmeril na drugo spletno stran, kjer so bili pozvani k deljenju svojih fotografij na družbenih omrežjih. Celotna razprodaja so bile lažne novice.

Pereč problem in oglaševalska akcija

Kot se je kasneje izkazalo, vasica Esino Lario sploh ni v takšni krizi, kot so predstavniki vasi sporočali. Sredstva pridobivajo prek dogodkov in prostovoljskih shem, število prebivalcev pa se je s 745 posameznikov v zadnjih letih zmanjšalo le za drobec. Kot so ugotovili novinarji na tiskovni konferenci kasneje tega dne, je bila celotna prodaja vaškega premoženja le velika medijska in oglaševalska akcija, sprožena v sodelovanju s tamkajšnjim tehnološkim podjetjem, ki je promoviralo nov paket širokopasovne internetne povezave, namenjen prebivalcem v težko dostopnih vaseh.

»Prevaro« je podprl tudi nacionalni koordinator za majhne vasi pri Nacionalnem združenju italijanskih lokalnih oblastiMassimo Castelli, ki je pojasnil, da izseljevanje s podeželja za medije ni priljubljena tema, zato so se odločili za drugačno strategijo ozaveščanja. »Mediji poročajo le o bolj zanimivih tematikah, kot so hiše, ki se v tovrstnih vaseh prodajajo za en evro. Kot predstavnik ljudstva poskušam v ospredje postaviti trpljenje majhnih vasi,« je dejal.

Medtem ko je bila prodaja celotnega premoženja vasi lažna, pa problem, ki za njo stoji, ni. Število prebivalcev se je v Italiji v zadnjih tridesetih letih sicer povečalo za štiri milijone, vasi z manj kot pet tisoč prebivalci pa so na račun preseljevanja v mesta izgubile slabih 700 tisoč prebivalcev. Množice v tovrstnih vaseh sicer predstavljajo eno petino italijanskega prebivalstva in upravljajo z več kot polovico italijanskega ozemlja, poroča Guardian.

Pričakuje se, da se bo trend izseljevanja s podeželja v naslednjem desetletju le še povečal, kar sili manjše lokalne oblasti v nekaj več kreativnosti pri iskanju sredstev in pozornosti javnosti. Shema prodaje hiš za en evro se je izkazala za učinkovito širom Italije. Zadnja vas, ki na tovrsten način kliče prebivalce, je Sambuca na Siciliji, shema pa je že bila uspešna v mestu Ollolai na Sardiniji, v Casoli v osrednji Italiji in v vasi Borgomezzavalle na severu.

Kampanja je v tem primeru prinesla vasici veliko medijske pozornosti, ki je sicer ne bi bila deležna, četudi na račun razočaranih kupcev. Tehnološko podjetje je naknadno pojasnilo, da naj bi se župan kampanji pridružil povsem prostovoljno, da bi povečal ozaveščenost o perečem vprašanju in brez da bi prejel kakršnokoli denarno nadomestilo. S problemom praznih vasi se sicer soočamo tudi v Sloveniji.