Za velikimi vrati ob glavni stavbi blejskega komunalnega podjetja Infrastruktura se skriva pravo bogastvo. Prostor spominja na stanovanje, polno zanimivih podrobnosti: počivalniki, police, polne knjig, otroška posteljica in voziček, igrače, omare z oblačili in obutvijo. V enem od kotov je lično pogrnjena okrogla kuhinjska miza s svilenim prtom, na njej pa, kot da bi pričakovala goste, čakajo pripravljeni krožniki, kozarci, pribor.
Od vinilnih plošč do pohištva in spominkov
Nekateri kotički spominjajo na muzej. Stari Iskrini telefonski aparati, likalniki vseh oblik in starosti, lestenci, gramofoni, vinilne plošče, umetniške slike, spominki… »Vsakič, kadar grem tu mimo na sprehod, se oglasim, da vidim, kaj imajo 'novega',« nam je zaupala Nataša Trinajstić, ki se je na Bled iz Hrvaške preselila z družino. Med izdelki je doslej našla precej uporabnih stvari za opremo doma. »Kupila sem tudi radio, spominke, igrače in podobno. Veliko stvari uporabimo doma, najdejo pa se tudi ideje za darila,« nas opozori.
Centre ponovne uporabe, kakršen je blejski Škart, imajo v mnogih krajih po Sloveniji. »Vendar pa je na Bledu življenjski standard zaradi turizma že stoletja višji. Ljudje pogosteje menjajo pohištvo, praznijo stare hiše in jih spreminjajo v apartmaje, in tako je stvari, ki jih ne potrebujejo več, več kot drugod,« opisuje direktor Infrastrukture Bled Janez Resman.
Presenečenje po nakupu starih smuči
Med najpogostejšimi odpadki so tako posteljne vzmetnice, ki jih mnogi od lastnikov več kot 7000 prenočišč menjajo enkrat na leto. »Koliko jih na leto dobimo v center, ne štejemo,« pove direktor. Prodajalec v Škartu Roman Resman nas pouči, da je pomembna predvsem teža odpadkov, ki jih Blejci prinesejo, in seveda tistih, ki jih iz Škarta tudi odnesejo. Vsak nakup zato skrbno stehta in podatke zapiše v knjigo. »Vsak mesec dobi novega lastnika od 250 do 350 kilogramov stvari,« razloži. Največ kupcev je domačinov, med njimi so številni zbiratelji.
Cene se gibljejo od enega do pet evrov, le posebni predmeti so nekoliko dražji. Povsem delujoč ploski računalniški zaslon manjših dimenzij je tako na voljo za deset evrov. Med najdražjimi predmeti doslej so bile starinske smuči, stare več kot 100 let. Njihov novi lastnik, zbiratelj, je zanje odštel 50 evrov. Za nameček je na njih našel še podpis lastnika hotela Toplice, kateremu so, kot kaže, nekoč pripadale. Sto evrov pa so novi lastniki odšteli za masivno usnjeno švedsko sedežno garnituro, ki je bila potrebna popravila, zdaj pa si je na njej, kot pravi direktor, že mogoče odpočiti.
