Grožnje s podtaknjeno bombo pri nas niso redkost. Nedavno so o tovrstnem anonimnem klicu poročali iz Luke Koper. Tamkajšnji varnostniki in gasilci ter policisti so takoj evakuirali 29 delavcev in zaprli bližnje poti. K sreči je bila grožnja lažna. Izsledili so 24-letnega klicatelja in ga ovadili zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Anita Leskovec s PU Koper je opozorila, da je z nespametno potezo povzročil veliko škodo. S prekinitvijo dela v podjetju in zaradi dela različnih operativnih služb, ki so se skoraj deset ur ukvarjale z reševanjem tega primera, vse od telefonskega klica do prijetja.
Izterjava škode šepa
Povzročeni stroški so lahko precejšnji. Že z intervencijo pristojnih kot tudi z ustavitvijo delovnega procesa institucije. »Približna ocena se giblje nekje od 2500 evrov naprej. Odvisno od števila vključenih policistov, enot in drugih sodelujočih organov, agencij, služb, vrste uporabljenih sredstev (na primer prihod profesionalne gasilske enote in njihovo angažiranje, če gre na primer za sum, da gre za nevarno snov v pisemski pošiljki) in podobno,« je pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Za povzročeno škodo je storilec tudi odškodninsko odgovoren. A izplen je očitno zelo slab. Majda Vukelić, predstavnica za odnose z javnostmi na državnem odvetništvu, nam je sporočila, da je Republika Slovenija od leta 2002 do 2010 vložila pet odškodninskih zahtevkov v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Po letu 2010 takšnih primerov ni bilo. Najvišja dosojena odškodnina je bila 15.641 evrov, vendar je bila zaradi osebnega stečaja tožene stranke izvršba ustavljena. Eden od postopkov je bil ustavljen zaradi zastaranja, še eden pa zaradi smrti dolžnika. V dveh primerih je prišlo do plačila odškodnine, in sicer v višini 116 evrov oziroma 1217 evrov.
Zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je do treh let zapora, če storilec s klicem ovira delo pravosodnih in drugih državnih organov ali povzroči večjo premoženjsko škodo, pa mu grozi do pet let za zapahi. Po podatkih statističnega urada zaradi zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost predlani ni bil obsojen nihče, v letih 2016 in 2015 po eden, leta 2014 pa 21.
Letos 16 primerov
Po podatkih Draga Menegalije je v letošnjem letu slovenska policija obravnavala že 16 kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Največ na območju PU Ljubljana, sedem. Lani so jih obravnavali skupno 46, predlani pa 64. Podatkov, koliko je bilo med njimi groženj z eksplozivnimi sredstvi, ne zbirajo, prav tako ne, kolikšna je bila njihova preiskanost. »V večini primerov storilec s klicem na številko 112 ali 113 sporoči lažne podatke o nekem kaznivem dejanju ali dogodku, s čimer povzroči, da pristojni državni organi (policija, gasilci) posredujejo, pa se na koncu izkaže, da do takega kaznivega dejanja ali dogodka ni prišlo,« je pojasnil Menegalija. Motivi storilcev so različni. Največ jih želi prekiniti ali otežiti delovanje uradnih organov, največkrat sodišč, pogosti so tudi klici dijakov. »Pomemben del klicev je spodbujen z nestrinjanjem z aktualnimi družbenimi dogajanji. V vsakem primeru pa pri prejemnikih povzročijo določeno mero strahu,« je povedal Menegalija.
Zaradi tveganja, da bi dejansko lahko šlo za ogrožanje življenja, zdravja ljudi ali njihovega premoženja, so ukrepi policije posebej načrtovani, policisti pa posebej usposobljeni. »Najpomembnejše je, da zavarujemo življenja in preprečimo ter omejimo morebitno nevarnost. Pomembna so tudi prva zbrana obvestila. Njihova kvaliteta pomembno vpliva na izbiro taktike, s katero pravočasno ugotovimo, ali gre za dejansko nevarnost, in na izsleditev storilca. Odločitev, ali bo odrejena evakuacija, temelji na zbranih obvestilih in taktičnem preudarku. Evakuacijo sicer lahko odredi sam upravitelj objekta,« je razložil tiskovni predstavnik z GPU.
