»Bil je težak dan, še posebej z mrazom na koncu. Na Mortirolu sem dal vse od sebe. Jutri je pomemben dan za rožnato majico, vendar Gira še ni konec in vse se še lahko zgodi,« izčrpan, premražen in potolčen s strani boljših hribolazcev Primož Roglič ni izgubil motivacije. Čez klanec smrti je omagal, a ni umrl. Mortirolo v italijanščini izhaja iz besede »morto« – smrt. Epski klanec. Skoraj mu ni para v Evropi. Na 12 kilometrih kar 1290 metrov višinske razlike. Kolesarju ne pusti zadihati. V dežju in nizkih temperaturah je bilo še huje. Vsi kolesarji ga bodo pomnili.

Dokler ni Vincenzo Nibali napadel in »razstrelil« vodilne skupine, se je zdelo vse v redu. Od sredine vzpona naprej Roglič ni več zmogel slediti ritmu Richarda Carapaza, Nibalija, Mikela Lande, Angela Lopeza in njihovih pomočnikov, ki so se nakapljali iz ubežnikov. Mortirolo je Slovencu pokazal svoj pravi obraz. »V takšnih trenutkih je po radijski zvezi težko pomagati in povedati kaj pametnega. Šlo je za preživetje. Primoža smo obveščali z zaostanki, kilometri in ga bodrili, naj v ritmu odpelje do vrha. Bila je velika borba. Tudi na spustu. Naredil je vse, kar je zmogel,« je ocenjeval športni direktor Addy Engels. Pomoč klubskih kolegov je bila čez klanec smrti pričakovano simbolična. Tudi Bouwman kot ubežnik ni zmogel biti pravi čas na uslugo. Do vrha mračnega meglenega vzpona je kljub bučni navijaški podpori, tudi številčno slovenski, Roglič zaostajal že minuto in 45 sekund.

Vsi proti Slovencu

Slabo je kazalo, a Rogla nikoli ne obupa. Na divjem spustu, kjer so imeli vsi težave z zaviranjem zaradi podhlajenih rok, in na prvem delu položnega vzpona proti cilju je skupaj s Simonom Yatesom in Baukom Mollemo že zmanjšal zaostanek pod minuto. Poskušali so nemogoče, vendar novi gospodarji rožnate majice preobrata niso dovolili. Enotno so našli interes, da Rogliča ne spustijo blizu. Ko so tudi Carapaz s podporo Lande in Amadorja ter Nibali s Carusom pritisnili na vso moč proti Ponte di Legno, je razlika spet narasla. »V resnici je bil to zelo naporen dan, klanci, vreme, a dober dan za nas v smislu priborjene prednosti,« je bil zadovoljen Ekvadorec Richard Caparaz, zdaj trdno v sedlu vodilnega in bo v četrtek, na 26. rojstni dan, še bolj trdno v rožnati majici. Njegova ekipa Movistar ima vse pod nadzorom.

Roglič je kot 15. v cilju za skupino z rožnato zaostal minuto in 22 sekund ter ima v skupnem seštevku dve minuti in devet sekund »plusa«. Teorija o kronometru v Veroni zdaj ni več tako aktualna. Tudi Nibali se je zakotalil predenj za 22 sekund. »Glede na to, da je Primož ostal zadaj na sredini vzpona na Mortirolo, zaostanek ni tako velik. Giro še ni končan. Videli smo že veliko presenetljivih stvari in poleg tega za konec sledi še kronometer. Nismo obupali, borimo se naprej,« je šef Addy Engels dvigoval motivacijo, medtem ko se je Primož razpeljeval in ogreval premražene roke na valjih ob klubskem avtobusu.

Nibali tudi tokrat ni mogel brez Rogliča. Ko so ga vprašali za Carapaza, je Vincenzo Nibali priznal: »Danes je bilo prav in pomembno, da smo z drugimi ekipami sodelovali, da se znebimo Rogliča. Zelo sem zadovoljen. Rožnata majica? Zapleteno je, morali bomo poskusiti, a Carapaz je močan.«

Polanc znova požrtvovalno

V senci Primoža Rogliča se tudi Jan Polanc trmasto bori za priborjeno. Ne želi izgubljati (pre)več. Tokrat je bil ob Rogliču in Rafalu Majki iz prve deseterice, ki so čez Mortirolo izgubljali največ, skoraj štiri minute, a Kranjčan je ostal med deseterico, med dvema Rusoma: Pavlom Sivakovom (Ineos), ki vozi belo majico mladega kolesarja, in Ilnurjem Zakarinom (Katjuša). Polanc je v zadnjem tednu seveda glavni obraz ekipe UAE Emirates in častno brani sloves politalijanske ekipe.

Ob bitki za rožnato si je slavo junaka dneva privozil Italijan Giulio Ciccone, ki je s tem potrdil sloves nosilca majice najboljšega hribolazca. »Zmagati etapo so bile moje sanje, čez Mortirolo s tako kolesarsko zgodovino je ta še toliko bolj pomembna. Sanje so, da obdržim tudi majico hribolazca, vendar Gira še ni konec,« je bil presrečen Giulio Ciccone. Kako selektivna je bila današnja etapa, zgovorno priča 33 minut zaostanka Grega Boleta, zadnji, Avstralec Clarke, pa je zaostal kar 43 minut. Izčrpani in izmučeni bodo davek plačali že jutri proti biatlonski vasici Antholz. Nikomur ni v uteho, da bo skupaj treba premagati le 3000 metrov višinske razlike. Čez Mortirolo in druge klance jih je bilo več kot 5000. Zagotovo gre pričakovati napade v zadnjem delu proti biatlonskemu stadionu in poskuse ubežnikov.