Raziskava neupravičenega parkiranja na 43 parkirnih mestih na devetih lokacijah v Ljubljani, ki jo je vodil izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman z mariborske fakultete za varnostne vede, je pokazala, da se je v primerjavi z letom 2015 lani število kršiteljev zmanjšalo. Če so leta 2015 na teh lokacijah našteli kar 302 kršitelja, se je lani število kršiteljev znižalo na 126. Po besedah Bučar Ručmana je to spodbuden podatek, ki kaže, da je imela kampanja Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide pozitiven učinek, saj se zakonodaja na tem področju od leta 2015 ni spreminjala.

Vendar pa je delež kršiteljev še vedno visok. Med vsemi vozili, ki so bila parkirana na opazovanih parkirnih mestih, je bilo namreč kar 43 odstotkov takšnih, ki niso imela invalidske kartice. Bučar Ručman je bil vesel dejstva, da se je glede na podatke iz leta 2015 lani zmanjšal delež kršiteljev, mlajših od 30 let. »Opaziti je premik pri mlajših, pri starejših pa opažamo, da je težko spremeniti zakoreninjene navade,« je dejal vodja raziskave. Največ kršiteljev je še vedno starih med 30 in 50 let. Pri tem prekršku prednjačijo moški, saj je bilo teh kar 74 odstotkov vseh kršiteljev.

Na vseh opazovanih lokacijah izboljšanje

V primerjavi z letom 2015 so opazovalci na vseh lokacijah opazili zmanjšanje števila tovrstnih prekrškov, je pohvalil Bučar Ručman. Pozitivno je bil presenečen nad podatkom, da v času opazovanja niti en voznik brez invalidske kartice ni parkiral na prostoru za invalide v drugem nadstropju garažne hiše Citypark. Najslabše so se vozniki obnašali na parkirnih mestih na Miklošičevi, kjer je bil delež kršiteljev kar 70 odstotkov.

Lanskoletna ponovitvena raziskava parkiranja na parkirnih mestih za invalide je dala tudi nekaj ne najbolj spodbudnih ugotovitev. Najbolj zbuja skrb podatek, da je velik delež (41,6 odstotka) kršiteljev na parkirnih mestih za invalide parkiral kljub temu, da so bila v tem času v neposredni bližini prosta več kot tri običajna parkirna mesta. Leta 2015 je bilo tovrstnih kršitev bistveno manj, le dobrih sedem odstotkov. Takrat so vozniki na parkirna mesta za invalide neupravičeno parkirali večinoma takrat, ko so bila vsa običajna mesta že zasedena. Ta podatek je zaskrbel tudi direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika. »Kaže, da so pri nas osebe z invalidnostjo drugorazredni državljani,« je prepričan Suhadolnik. Na vprašanje, ali iz lastnih izkušenj opaža, da bi bili kršitelji zlasti vozniki določenih znamk avtov, Suhadolnik zagotovi, da tu ni pravila.

Zanimalo nas je, koliko prekrškov neupravičenega parkiranja na mestih za invalide so v lanskem letu odkrili policisti in ljubljanski mestni redarji. Na policiji so povedali, da so ukrepali v 13 primerih, a opozorili, da »omenjene kršitve primarno obravnavajo mestni redarji«. Mestni redarji pa so lani zoper kršitelje uvedli 718 postopkov.

Nepravilno priklenjeno kolo lahko povzroči težave

Vesna Marinko, vršilka dolžnosti direktorja agencije za varnost prometa, je ob podpori kampanji Parkiraj izgovore drugam! dejala, da gre pri neupravičenem parkiranju na mestih za invalide v resnici za »egoizem, pomanjkanje morale, odsotnost vsakršne empatije in občutek večvrednosti voznikov«. Opozorila pa je na še en problem: priklepanje koles, skirojev in podobnih naprav na ograje na invalidskih poteh in rampah. »Želimo, da se okrepi zavedanje, da tudi s takšnimi ravnanji invalidom otežujemo mobilnost, ki je osnovna pravica,« je poudarila Marinkova.