Drenikova in Sekolec naj bi članom komisije predstavila, kako je lahko prišlo do pogovorov med njima, čeprav naj sploh ne bi bilo, in predvsem, kako jima je lahko nekdo prisluškoval. Aprila so v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) pa je nato napovedal obuditev preiskave Drenikove in Sekolca.
Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je 10. aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze v povezavi s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem. Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016 - torej še v prejšnjem sklicu parlamenta - dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.
Takrat sicer Drenikove in Sekolca niso zaslišali, nameravajo pa to storiti zdaj. Tonin je nakazal, da ga zanima predvsem, zakaj Drenikova ni upoštevala protiobveščevalnih navodil Sove, in tudi, zakaj jih ni zunanje ministrstvo. Izrazil je prepričanje, da je Sova pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo, a ta navodila niso bila upoštevana.
»Raziskali bomo, zakaj MZZ ni sprejel vseh predlogov Sove,« je aprila poudaril Tonin. »Če je šlo za malomarnost, se pričakuje, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali,« je dodal.
Kakšna so bila navodila Sove, naj bi članom Knovsa v sredo pojasnil tudi tedanji direktor Sove Rupnik. Pogovor z njim bodo člani komisije izvedli najprej, ob 14. uri. Uro in pol kasneje naj bi svoja stališča poslancem predstavila tudi Drenikova, ob 17. uri pa v DZ pričakujejo tudi Sekolca. Po koncu zaprte seje bo imel Tonin izjavo za javnost.
Politični obračun z Erjavcem
Zaslišanje in obravnava arbitražne prisluškovalne afere na Knovsu naj bi bila sicer po navedbah medijev namenjena tudi političnemu obračunu s tedanjim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki se sedaj kot obrambni minister sooča z interpelacijo, ker naj med drugim bi zlorabil vojaško obveščevalno službo.
To je danes nakazal tudi podpredsednik Knovsa Žan Mahnič (SDS), ki je izjavil, da se na Drenikovo izvajajo »pritiski, da ne bi povedala resnice«. Sicer ni hotel povedati, kdo naj bi izvajal te pritiske, je pa namignil, da naj bi bil Erjavec tisti, ki je naročil komuniciranje Drenikove in Sekolca. »Če bo Drenikova povedala, kar je dejansko bilo, potem niti ne bo prišlo do razprave o interpelaciji,« ker da bo premier Marjan Šarec Erjavca že prej razrešil, je prepričan poslanec opozicijske SDS.
Erjavec sam je že aprila dejal, da nima nič proti zaslišanju Drenikove in Sekolca, vabilo pa je pričakoval tudi sam. Ponovno je zatrdil, da je zunanje ministrstvo tedaj sprejelo vse potrebne ukrepe glede varnosti in zaščite komunikacij. Očitke, da ministrstvo ni poskrbelo za varno komunikacijo med arbitrom in agentko, pa je označil za nesprejemljive, »saj arbiter ne bi smel z nikomer komunicirati, zlasti pa ne s strankami v postopku«, je poudaril tedaj.
Erjavec je za Delo zdaj tudi poudaril, da je sam zgodbo že večkrat pojasnjeval še v prejšnjem sklicu parlamenta, namignil pa je, da »pogrevanje te zadeve koristi le Hrvaški« in da je »veleizdajalec tisti, ki zadevo pogreva v notranjepolitične namene«.
Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Slednja je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je »nepovratno kompromitiran«.
Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.
