V Veliki Britaniji so bile evropske volitve obračun strank, ki so proti izstopu iz EU in proti obstanku v njej. Obračun se je končal precej izenačeno, a z majhno prednostjo strank, ki hočejo preprečiti brexit z novim referendumom.
Na volitvah je zmagala brexitska stranka, ki jo je razvpiti Nigel Farage registriral pred manj kot štirimi meseci. Zagovarjala je nesporazumno ločitev z EU (trdi brexit). Dobila je 31,6 odstotka glasov in 29 evroposlancev. Na drugem mestu so prav tako veliki zmagovalci, liberalni demokrati, ki nasprotujejo izstopu iz EU in so dobili 20,6 odstotka glasov, število njihovih evroposlancev pa bo poskočilo z enega na šestnajst. Na tretjem mestu so laburisti s poraznimi 14,1 odstotka glasov (11,3 manj kot na prejšnjih volitvah) in desetimi evroposlanci. Izgubili so jih pet. Na četrtem so Zeleni, ki so dosegli do zdaj največji uspeh na evropskih volitvah – 12,1 odstotka glasov, imeli pa bodo sedem poslancev. Šele na petem mestu je vladajoča konservativna stranka, ki jih je dobila po nosu zaradi brexitske zmešnjave. Dobila je vsega 9,1 odstotka glasov (14,9 odstotne točke manj kot na prejšnjih evropskih volitvah) in samo štiri poslance (imela jih je 19). To je njen najslabši volilni rezultat po 185 letih oziroma letu 1834.
Na Škotskem je bila zmagovita tam vladajoča Škotska nacionalna stranka, ki poudarja, da so se Škoti s tem že drugič (prvič na referendumu leta 2016) odločno izrekli proti brexitu. V Walesu je brexitska stranka dobila dva od štirih valižanskih evroposlancev, po enega pa laburisti in valižanska protibrexitska stranka Plaid Cymru. Na Severnem Irskem, kjer še niso objavili dokončnih izidov, so zmagale protibrexitske stranke s 57 odstotki glasov.
Italija: osamljeni demokrati med desnimi populisti
V Italiji so v nedeljo zadnji zaprli volišča, levosredinski demokratski stranki pa se je v nasprotju z napovedmi po hudem lanskem porazu na domačih volitvah uspelo zavihteti na drugo mesto za pričakovano zmagovalko, nacionalistično in protimigrantsko Ligo notranjega ministra Mattea Salvinija. Ta je še kot Severna liga pred petimi leti na evrovolitvah prejela le nekaj več kot šest odstotkov glasov, tokrat pa kar 34,3 odstotka, s čemer je podvojila tudi lansko podporo na parlamentarnih volitvah. Toda Salvini velikega zadovoljstva (še) ne namerava unovčiti z odhodom na izredne volitve. Delno ga lahko od njih odvrača uspeh demokratov z 22,7-odstotno podporo. Liga se je okrepila na račun koalicijskega Gibanja petih zvezd, ki je največji nedeljski poraženec s 17,4 odstotka glasov v primerjavi z 32 odstotki na lanskih domačih parlamentarnih volitvah. Poleg omenjenih treh strank sta se v evropski parlament prebili še Berlusconijeva Naprej, Italija in skrajno desni Bratje Italije z 8,8 oziroma 6,5 odstotka glasov, kar pomeni, da bo levo krilo italijanske politike v Bruslju zastopalo le 19 demokratskih poslancev od 73, kolikor jih ima država.
Pirenejski polotok krepi levico
Drugače se je na evropskih volitvah obarvala Španija, kjer so odločno slavili socialisti premierja Pedra Sancheza z 32,8 odstotka glasov pred konservativno Ljudsko stranko s skoraj 13 odstotnimi točkami manj. To pomeni, da Pirenejski polotok tudi z zmago socialistov na Portugalskem (33,7 odstotka glasov v primerjavi z 22,3-odstotno podporo konservativnim socialdemokratom) krepi levico v evropskem parlamentu z 48 poslanci od skupno 75 iz obeh držav.
Desnici so bile na koncu nekoliko pristrižene peruti tudi na sosednjem Hrvaškem, ko je HDZ iz vodstva v projekcijah s petimi poslanci proti trem iz SDP zdrsnila v neodločen rezultat s po štirimi poslanci iz obeh strank. So pa socialdemokrati podobno kot demokrati v Italiji na levem polu ostali osamljeni.
Švedi kljub zmagi vladajočih demokratov s 23,6 odstotka pošiljajo v Bruselj močnejše desno zastopstvo z drugouvrščeno Zmerno stranko s 16,8 odstotka, populističnimi Švedskimi demokrati in za njimi le dobro odstotno točko manj podprtimi populističnimi Švedskimi demokrati.
Energična kampanja podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa je največ (6 od 26) sedežev prinesla nizozemskim socialdemokratom, brez poslancev (do zdaj je imela štiri) pa je ostala skrajno desna PVV Geerta Wildersa.
Belgija, ki je v nedeljo izvedla tudi domače parlamentarne in regionalne volitve, pa pošilja v evroparlament najbolj pisano druščino iz kar ducata strank. Najmočnejša bo nacionalistična flamska N-Va (14,1 odstotka), na drugem mestu pa skrajno desno usmerjeni Vlaams Belang (12 odstotkov).
