Precej prahu je v javnosti dvignila napoved trboveljske županje Jasne Gabrič, da bi ukinila gasilski zavod (GZ). »Poudarjam, da nihče ničesar ne ukinja, pač pa gre za reorganizacijo GZ v prostovoljno gasilsko društvo (PGD) s poklicnim jedrom. Gasilstvu bomo še vedno namenjali 600.000 evrov na leto, s prihrankom, ki ga bomo z reorganizacijo dosegli, pa bomo zagotovili večjo opremljenost in usposobljenost gasilcev, boljše stanje v gasilskih domovih in s tem posledično tudi večjo varnost gasilcev v prihodnosti. V Trbovljah imamo kar štiri prostovoljna gasilska društva, ki jih prav tako financiramo,« pravi županja Gabričeva, ki je bila zaradi tega tarča številnih kritik. Predvsem iz vrst sindikalistov, ki menijo, da bodo plače trenutno 12 zaposlenih gasilcev nižje, vsaj dva pa naj bi službo tudi izgubila. A na občini trdijo, da so pred tem preverili, kako se PGD s poklicnim jedrom obnesejo v drugih občinah, ki so po površini, številu prebivalcev in industriji ne le primerljive, pač pa še bistveno večje od trboveljske. »In smo ugotovili, da je takšna organizacija pri vseh učinkovita in optimalna. Zato smo prepričani, da bomo za toliko denarja, kot ga letno namenjamo gasilstvu, tudi mi dobili več,« pravi županja.

Tudi Postojna s prostovoljnimi gasilci

Matjaž Lapi, direktor GZ Trbovlje, se, zanimivo, z županjo strinja. »Reorganizaciji v prid govori vrsta podkrepljenih in dokazljivih argumentov,« pravi in dodaja, da bo dolgoročno varnost občanov celo večja, zlasti ob nesrečah, ki terjajo dolgotrajnejše odpravljanje posledic, saj bo na voljo več usposobljenih in opremljenih operativnih prostovoljnih gasilcev. »Primer dobre prakse je denimo občina Postojna, ki ima prav tako PGD s poklicnim jedrom in je povsem primerljiva z našo, saj imamo enako število, in sicer 16.000 prebivalcev, s tem, da naša meri 58 kvadratnih kilometrov, Postojna pa kar 270, kar je precej več. Sicer pa ima poklicno gasilsko enoto od 212 zgolj 14 občin, nekatere imajo poklicna jedra v sklopu PGD ali pogodbe s poklicnimi gasilskimi industrijskimi enotami, več kot 180 občin pa ima samo PGD, pa je za varnost povsod dobro poskrbljeno,« pravi Lapi. V nočnem času pri dežuranju poklicnim gasilcem pomagajo tudi prostovoljni gasilci. Letno pa imajo v povprečju od 180 do 230 posredovanj.

V Velenju PGD s poklicnim jedrom že 20 let

PGD s poklicnim jedrom imajo že več kot 20 let tudi v Mestni občini Velenje. »Imamo 13 zaposlenih poklicnih gasilcev, razen enega, so vsi tudi člani PGD Velenje in takrat, kadar niso v službi, delujejo kot prostovoljni gasilci,« pove Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje. Mestna občina Velenje pa zagotavlja tako denar za plače kot osnovno delovanje PGD. »Lani smo za plače 13 gasilcev namenili slabih 404.000 evrov, skupaj s PGD pa dobrih 461.000,« pa razkrivajo na velenjski občini. »Prostovoljci in poklicni gasilci se dopolnjujemo in delujemo na intervencijah kot ena enota. Seveda pa je za to potrebne veliko požrtvovalnosti, strpnosti, tovarištva, skratka vrednot, ki nas gasilce, tako prostovoljne kot poklicne, že sicer povezujejo in so osnova za dobro delo,« pravi Brcar. V Velenju imajo okoli 300 intervencij na leto, najpogostejše so v popoldanskem času, zelo redke pa v nočnem. »Smo pa tudi gasilska enota širšega pomena, kar pomeni da posredujemo tudi pri prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi, zato nas sofinancira tudi država,« še pove Brcar. In doda: »Verjetno ima vsaka organiziranost tako dobre kot slabe plati. A najpomembnejše je, da pomagamo tistim, ki nas potrebujejo, in da delo opravimo strokovno. Pa je čisto vseeno, če kot prostovoljni ali poklicni gasilci.«