Toliko prvencev kot v zadnjih desetih dneh druga avstrijska republika najbrž ni doživela vseh svojih prejšnjih 74 let. In ni še konec: potem ko so tri parlamentarne stranke danes izglasovale nezaupnico politično-tehnični vladi kanclerja Sebastiana Kurza (pred tem ni bila izglasovana niti v enem od kar 185 poskusov od druge svetovne vojne naprej), bo Avstrija verjetno že jutri dobila prvega tehničnega kanclerja in v nekaj dneh tudi prvo povsem tehnično vlado, ki naj bi vodila državo do (najbrž) septembrskih predčasnih volitev.
Za nezaupnico Kurzevi ministrski ekipi, sredi prejšnjega tedna sestavljeni po odhodu svobodnjakov, so danes glasovali predlagatelji nezaupnice socialni demokrati (SPÖ), svobodnjaki (FPÖ) in lista Zdaj, medtem ko so ji poleg kanclerjeve ljudske stranke (ÖVP) nasprotovali tudi liberalci (Neos). Izredna seja je trajala razmeroma kratke tri ure, iz nastopov predsednice SPÖ Pamele Rendi-Wagner, kanclerja Kurza, donedavnega svobodnjaškega notranjega ministra Herberta Kickla in predsednice Neos Beate Meinl-Reisinger ter večine drugih poslancev pa je bilo mogoče zaslutiti, da bo svojevrstna premiera tudi predvolilna kampanja: namreč brezobzirna in umazana, kakor je še ni bilo.
Za to ima vsaka stranka svoje razloge. Socialni demokrati denimo niso pozabili, da je Kurz brez pravega razloga predčasno spodnesel prejšnjo vlado z njihovim kanclerjem Christianom Kernom ter jih neutemeljeno javno osumil, da stojijo za organizacijo »pasti« Heinz-Christianu Stracheju na Ibizi. Svobodnjaki pa so prepričani, da ni bilo nobenega razloga za to, da koalicija po odstopu v posnetkih z Ibize diskreditiranega Stracheja ne bi nadaljevala dela. Obtožbe, da jih je Kurz z zahtevo po Kicklovem odhodu ali vsaj prevzemu drugega resorja namesto notranjega hotel izsiljevati, so svobodnjaki »podkrepili« z nejasnimi namigi na še bolj sporno financiranje ljudske stranke pred volitvami leta 2017. Ali je Kickl v zvezi s tem kot notranji minister res prišel do kakšnih obremenilnih dokumentov, bo, kot je pripomnil eden od političnih analitikov, jasno v naslednjih tednih.
Na potezi je predsednik države
Ob predvolilno financiranje ÖVP leta 2017 pa se spotikajo tudi socialni demokrati, Neos in Zdaj, kajti konservativci kot edina stranka doslej niso objavili seznama donatorjev (in zaradi tega plačali kazen), za kampanjo pa so porabili dvakrat več, kot bi smeli, namreč 13 milijonov evrov. Poleg tega so bili doslej gluhi za vse predloge, da bi najvišje dovoljene prispevke omejili, recimo na manj kot deset ali celo pet tisoč evrov, hkrati pa znižali tudi proračunska sredstva za delovanje strank. Nekateri poslanci so zato danes izrazili sum, ali morda niso bile davčne olajšave za kapital, predlagane in sprejete v okviru davčne reforme, posledica določenih posamičnih velikih prispevkov za kampanjo.
Kurz se je v »zagovoru« pred glasovanjem tem očitkom v celoti izognil, očitno pa je bilo, da poskuša na eni strani pridobiti Neos, na drugi strani pa svobodnjakom ne povsem zapreti vrata. Kanclerju je očitno postalo jasno, da mu verjetna zmaga na predčasnih volitvah ne bo prinesla absolutne večine, zato bo potreboval najmanj enega koalicijskega partnerja. In to po dogodkih zadnjega tedna ne bodo mogli biti socialni demokrati, vsaj dokler bo ÖVP vodil Kurz, SPÖ pa Rendi-Wagnerjeva.
Po nezaupnici vladi so vse oči uprte v predsednika države Alexandra Van der Bellna, ki ima po ustavi pri imenovanju kanclerja veliko širša pooblastila kot denimo slovenski predsednik. In teh pooblastil – da imenuje (ne predlaga) kanclerja povsem po lastni presoji – doslej ni izkoristil še noben avstrijski predsednik. Pri tem ima predsednik zgolj bolj politično kot pravno omejitev, sploh v sedanjih razmerah. Da bi zagotovil politično stabilnost do volitev, si zato Van der Bellen gotovo ne bo privoščil imenovati kanclerja, ki bi ga lahko v parlamentu doletela nezaupnica.
