Amanda Eller se je 8. maja odpravila na petkilometrski pohod po gozdu na Havajih. Na podobne sprehode se je odpravila večkrat, a je tokrat izbrala drugo, nepoznano pot. Ustavila se je, nekaj minut meditirala, nato pa zadremala. Ko se je predramila, ni več vedela, v katero smer mora iti. Obkrožala so jo drevesa, vsa so bila videti enaka. Bila je izgubljena. Mobilni telefon je pustila v avtu.
Kar sedemnajst dni je 35-letna fizioterapevtka in inštruktorica joge tavala po temačnem gozdu Makawao na otoku Maui, zadnji dan in pol je ostala ujeta na manjšem območju med dvema slapoma, od koder ni mogla naprej. Zaradi poškodbe noge in ker je nekje na poti ostala brez čevljev, pot nazaj ni bila ne možna ne smiselna. Lakoto je vsaj malce potešila z jagodičevjem in guavo, ki jih je našla ob poti, vodo je pila le, ko se ji je zdela dovolj čista, da ji zaradi nje ne bo slabo. Z vsakim dodatnim dnem in nočjo, preživetima pod milim nebom, je Ellerjeva izgubila delček upanja na srečen konec. »Šlo je za življenje in smrt. Izbrala sem življenje. Nisem izbrala lažje poti, pa čeprav bi na njej manj trpela,« je 35-letnica povedala za televizijo KHON, podružnico večjega CNN-a.
Vztrajna pa ni bila samo ona, temveč tudi družina in prijatelji, ki so jo iskali od prvega dne, ko se ni vrnila domov. Pogrešano Američanko je v dveh tednih skupno iskalo okoli tisoč oseb, nekateri tudi s helikopterji. Te je večkrat slišala in jim mahala, a je v gozdu vse do prejšnjega petka niso opazili. Takrat je helikopter najel eden njenih prijateljev, ki jo je po 17 dneh v divjini tudi našel. Vsi, zlasti pa zdravniki, so bili presenečeni, v kako dobrem zdravstvenem stanju je prišla iz gozda. Poškodovala si je nogo, pridobila nekaj prask, močne opekline zaradi sonca, izgubila je par kilogramov, a hujših posledic ne bo čutila. »Če jo samo pogledate, si sploh ne morete predstavljati, kaj vse je preživela,« je za medije povedala zdravnica Zora Bulatović.
