Prvič po 40 letih krščanski demokrati in socialisti ne bodo imeli večine v evropskem parlamentu. Zmagovalci teh volitev so liberalci, zelene stranke in delno populisti. Kljub rekordno visoki volilni udeležbi (51 odstotkov), največji v zadnjih petindvajsetih letih, so etablirane stranke v Evropi doživele hud volilni poraz.
Evropska ljudska stranka (EPP) bo imela v novem parlamentu predvidoma 38 sedežev manj kot pred petimi leti. S 178 sedeži je vendarle ohranila prvo mesto. Na drugo mesto so se uvrstili socialdemokrati iz skupine S&D. Izgubili so 40 mest; dobili so 147 poslancev. Med proevropskimi silami so se precej okrepili le pri liberalcih, kjer so skupaj s stranko francoskega predsednika Emmanuela Macrona postali tretja najmočnejša sila. Največje presenečenje teh volitev so zagotovo Zeleni, ki jim je uspelo svojo zastopanost v parlamentu okrepiti za 18 poslanskih sedežev. Manj kot pričakovano pred volitvami so v Evropi zrasle populistične sile.
Še preden so bili znani uradni rezultati, so se že začela preigravanja o prihodnjih koalicijah v parlamentu. »Naša prioriteta je, da v pogajanjih z drugimi političnimi skupinami ustvarimo krepak vladni program, s katerim bomo reformirali Evropo v prihodnjih petih letih. Želimo imeti kar se da najširšo koalicijo za izvolitev naslednjega predsednika evropske komisije,« je dejal vodja liberalcev Guy Verhofstadt. Podpredsednica parlamentarne skupine EPP Esther de Lange je napovedala, da bodo poskušali s sredinskimi strankami sestaviti koalicijo. Pogajanja se bodo začela že jutri, stranke pa se bodo začele pogovarjati tako o vsebinskih kot o kadrovskih vprašanjih.
Toda pri socialistih, brez katerih ne bo mogoče sestaviti nove koalicije, z EPP ne želijo skleniti zavezništva. »Ljudje so spregovorili. Pričakujejo rešitve EU. Želijo odločne ukrepe proti podnebnim spremembam in za socialno pravičnost v Evropi,« je dejal vodja poslanske skupine S&D Udo Bullman. Ocenil je, da je koalicija progresivnih strank v EU mogoča, jasno pa je iz prihodnje koalicije izključil EPP. »Potrebujemo novo zavezništvo za reforme v evropskem parlamentu. EPP nima več politične moči, da bi vodila Evropo.« Možni koalicijski kandidati so zdaj tudi Zeleni. Napovedali so, da bo v koalicijskih pogajanjih zanje najpomembnejša vsebina. »Na volitvah smo dobili mandat za spremembe,« je dejala vodilna kandidatka Zelenih Ska Keller.
Hud poraz za Macrona
V številnih evropskih državah so volitve prinesle politične pretrese. Čeprav je šlo v Franciji na volišča več volilcev kot pred petimi leti, visoka udeležba ni bila naklonjena predsedniku Emmanuelu Macronu. Desničarska populistka Marine Le Pen je drugič zapored s svojim Nacionalnim zborom slavila na evropskih volitvah. Tokrat je dobila dobrih 23 odstotkov glasov in tako za dve odstotni točki na drugem mestu pustila Macronovo stranko LREM. Podobno kot so se Zeleni okrepili v številnih evropskih državah, so tudi v Franciji dosegli tretjo mesto s 13 odstotki glasov. Francoski socialisti so se uvrstili šele na peto mesto. Zaradi zmage na evropskih volitvah je Le Penova Macrona že pozvala k razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, a so jo v vladi zavrnili in napovedali, da v drugi polovici Macronovega mandata ne gre pričakovati večjih političnih sprememb.
V Nemčiji so volilci največ glasov namenili krščanskim demokratom CDU/CSU (28 odstotkov). Po rezultatih vzporednih volitev so se na drugo mesto uvrstili Zeleni (22 odstotkov), ki so tako zelo izboljšali svoj rezultat izpred petih let. Na drugem mestu so prehiteli socialdemokrate. Tem je na tretjem mestu uspelo zbrati le 15,5 odstotka glasov, torej kar 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Na četrto mesto se je uvrstila skrajno desničarska populistična stranka AfD z 10,5 odstotka osvojenimi glasovi.
