Naj bo starost lepa

Sama k zgornjim podatkom dodajam še posledice katastrofalne socialne zakonodaje, ki je v veljavo stopila 1. 1. 2012, torej v času Pahorjeve vlade, največjo škodo pa je povzročila tistim, ki že tako nimajo veliko: upokojencem in brezposelnim. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek k pokojnini sta se začela pojmovati kot vračljiva pomoč, ki se po smrti upravičenca poplača iz njegovega premoženja, zato so se upokojenci problema lotili na edini možen način, z odpovedovanjem varstvenemu dodatku, s čimer se je njihov že tako nizek dohodek še drastično zmanjšal. Ljudi, ki so svoj stanovanjski problem rešili sami z nakupom stanovanja ali gradnjo hiše, namesto da bi zaprosili za »socialna« stanovanja, je država torej kaznovala in jih postavila pred odločitvijo: bodite bodisi revni bodisi delite svoje sobe ali kozolce toplarje z nami. Če je bilo prejemnikov varstvenega dodatka pred letom 2012 50.000, se je to število že v prvih mesecih leta 2012 zmanjšalo najprej za 12.000, kasneje pa še za dodatnih 7000 upravičencev. V številkah to pomeni, da 19.000 upravičencev, ki so se varstvenemu dodatku odpovedali, sedaj životari s prejemki, ki ne presegajo 331,26 evra na člana gospodinjstva, kar je cenzus za pridobitev varstvenega dodatka.

Čeprav imamo s 630.000 starejšimi od 65 let eno najstarejših družb v Evropi, za starost pa namenjamo le 0,8 odstotka BDP, kar je manj, kot Nato od nas zahteva, da bomo namenili za obrambo, prejšnja ministrica za delo Kopač-Mrakova v svojem (pre)dolgem šestletnem mandatu poleg drugih fiaskov ni naredila več od osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, predstavniki ministrstva za delo pa so tržiškim upokojencem nedavno zagotovili, da bo vse dileme in težave odpravil ravno ta zakon. Kdaj pa se bo to zgodilo, ko pa niti napisan še ni, kaj šele da bi bil izglasovan v parlamentu in bi stopil v veljavo?

Kaj lahko na področju gerontologije torej pričakujemo od nove vlade? Prav nič dobrega, glede na to, kako s svojimi dejanji kaže, da se posledic slabo opravljenega dela v preteklosti ne zaveda povsem. Marjan Šarec, nezmožen kritičnega ovrednotenja dela bivše ministrice Kopač-Mrakove, jo je postavil za sekretarko v svojem kabinetu, kar je šlo ob vsem polemiziranju glede Damirja Črnčeca pretiho mimo, pa tudi sedanja ministrica za delo Ksenija Klampfer, sama sicer brez kakršnih koli delovnih izkušenj na področju sociale, je pa odeta v prave strankarske barve, delo svoje predhodnice vidi na drugačen način kot tisti, ki imajo veliko več pojma o delu s starostniki kot ministrica. Na Tednu vseživljenjskega učenja septembra 2018 je Kopač-Mrakovi podelila priznanje za njeno prizadevno (?) delo za starejše. Prav v tistem obdobju pa je Anita Ogulin v pogovoru za Nedeljski dnevnik dejala, da upokojenci jočejo, ker nimajo za hrano. V jeziku slovenske vlade in ministrstva za delo v njeni sestavi se temu reče rezultat prizadevnega dela za ljudi.