Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager: Vrednote so prazne besede, če jih ne živimo

Trideset let res ni tako malo časa. Če se ozrem v leto ustanovitve, je skoraj 250 naših današnjih članov takrat končevalo prva leta v osnovni šoli, med njimi tudi jaz, nekaj se jih je šele učilo prvih besed, najmlajšega člana, rojenega leta 1993, pa sploh še ni bilo na svetu,« pove izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak.

Danes se v združenju povezuje skoraj 1200 članov iz kar petih generacij, ki se tako kot vsa družba učimo medgeneracijskega sožitja, dvosmernega prenosa znanja in izkušenj, novih pogledov na svet in tistega, kar je za vse menedžerje skupno – dobrega vodenja skladno z razvojem družbe, ekonomije znanja. Slovenijo je dodatno zaznamovala še tranzicija. Tudi danes seveda temeljno poslanstvo menedžerja in podjetij ostaja ustvarjati dobre poslovne rezultate, zagotavljati rast in razvoj podjetja, a v ekonomiji znanja je ključen človeški kapital, zato v ospredje toliko bolj prihaja skrb za dobre odnose na delovnem mestu, zavzete in zdrave zaposlene. Tudi klasični hierarhični odnosi so v zatonu, vodja mora biti danes prvi med enakimi, zaposleni morajo videti smisel in poslanstvo v svojem delu, sicer gredo hitro k drugemu delodajalcu, če imajo možnost. In danes, ko poteka neprestan boj za dobre, sposobne kadre z znanjem in kompetencami, je teh možnosti zanje veliko. Pri tem ne pozabimo, da smo v tekmi s svetom. Trg dela je ves svet, ne le Slovenija. A te spremembe so dobre za vse. Več ljudi bo našlo smisel in poslanstvo v svojem delu, bolje nam bo šlo. To so med drugim teme, s katerimi se ukvarjajo naši člani.

Vrednote so lahko le prazne besede, če jih ne živimo in če jih ne izražajo naša dejanja. Naše člane smo ob 30. obletnici vprašali, na katerih vrednotah temelji delovanje menedžmenta, če želimo prispevati k večji blaginji. Izbrali so pet stebrov vrednot. To so etika, zaupanje, odgovornost, spoštovanje in sodelovanje. Stebri zato, ker na primer vrednota odgovornosti pomeni odgovornost do okolja, zaposlenih, sebe, lokalnega okolja itd. V bistvu pa niso nič kaj drugačne vrednote od tistih, za katere si želimo, da bi jih ponotranjil vsak posameznik v družbi, ki želi prispevati k izgradnji boljšega jutri za vse. Je pa lažje to reči kot živeti. V našem združenju je veliko članov in člani so večinoma tisti, ki jim ni vseeno za družbo in ljudi. A jih je še vedno veliko tam zunaj, ki vloge menedžmenta ne dojemajo na tak način. Zato pa se trudimo z iskanjem in izpostavljanjem dobrih zgledov. Tudi zglede je treba dati na zemljevid, če želimo napredovati. Na drugi strani pa ne tolerirati slabih praks nekaterih posameznikov, ki so storile veliko škodo gospodarstvu in ljudem.

Zagotovo ne, a brez njih ne gre. Če podjetje ne ustvarja dobička, ne bo moglo investirati v razvoj. Zato so v prvi vrsti pomembni rezultati. A za to potrebuje vedno več vedno bolj specifičnega in poglobljenega znanja, inovativnosti in kreativnosti, saj se zaradi izjemno hitrega razvoja tehnologije karte uspeha na globalnih trgih hitro mešajo. Hierarhično organizirana podjetja s središčenjem moči in avtoritete v eni osebi, ki misli, da vse zna, vse ve in mora imeti kontrolo nad vsem, bodo izgubila bitko nasproti tistim, v katerih so posamezniki kompetentni in avtonomni, strokovnjaki na svojem področju, ki znajo sodelovati in spoštovati vsakega posameznika v podjetju, ki vidi v tem, kar dela, smisel in poslanstvo. Poslovni svet in razvoj sta postala preveč kompleksna, da bi lahko podjetje v vsem obvladovala ena ali dve osebi. Čeprav še danes radi začrtamo meje med menedžmentom in voditeljstvom, v resnici danes v praksi drug brez drugega ne moreta več zmagati.

Drži. Moramo razumeti, da predstavniki mlajših generacij, milenijci in drugi, ki prihajajo za njimi, ko se odločajo, v kakšnem delovnem okolju bodo delali, izberejo tista podjetja, v katerih imajo odprte in dobre odnose, kjer jim okolje omogoča razvoj in pridobivanje novih znanj. Zanimivo pa mi je, kako malo pozornosti v slovenskem prostoru še vedno namenjamo raznolikosti. Če govorimo o mlajših generacijah, ne smemo pozabiti na druge. Upravljati štiri ali pet generacij na enem mestu, čemur sledi vedno večja raznolikost posameznika kot osebnosti in talenta, da ne govorimo o tem, da globalizacija prinaša delovna okolja različnih narodnosti, kultur in prepričanj, da smo na nekaterih področjih še vedno daleč od uravnoteženosti in enakopravnosti spolov, sprejemanja istospolno usmerjenih, ki se še vedno prepogosto skrivajo. To so teme, ki jim bomo mogli posvečati vse več pozornosti, ko govorimo o odnosih na delovnem mestu, spoštovanju in vključevanju vseh.

Omenjate podatek redne letne raziskave Svetovnega gospodarskega foruma. Veste, ženske so se znotraj Združenja Manager povezale le eno leto po njegovi ustanovitvi in tako že od leta 1990 spodbujajo večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih položajih. Ogromno projektov in prizadevanj je za nami, razmere so se izboljšale. A se izboljšujejo prepočasi. Sekcija menedžerk je lani še okrepila svoja prizadevanja za vzpostavljanje ravnovesja na vodilnih mestih, saj je prvič v zgodovini združenja dobila uradno podporo našega upravnega odbora za morebitno zakonsko reševanje tega vprašanja. Priporočila in smernice namreč niso dovolj, podjetja jih ne upoštevajo kaj dosti, se samo malo bolje počutijo, ker jih sprejmejo, a ker jih nič ne obvezuje, se potem tudi nič kaj dosti ne zgodi. Mi pa ne želimo čakati sto let, da bi premostili vrzel med spoloma.

Cilj Združenja Manager in naših članov je napredek. Včlanjujejo se tisti, ki se želijo razvijati, ki želijo izmenjevati izkušnje s kolegi, ki jim ni vseeno za prihodnje generacije in družbo. To so člani z ambicijo rasti in razvoja. Naši člani so tako menedžerji velikih podjetij kot dobri podjetniki, ki jim je jasno, kako pomembno je povezovanje in izmenjava izkušenj. Mislim, da to krasi naše člane, ki ne le dosegajo nadpovprečne rezultate, ampak si skupaj z nami prizadevajo za strokoven in odgovoren menedžment. Več ko bo takih, bolje nam bo vsem.

Združenje Manager je na januarskem srečanju članov res predlagalo sklenitev družbenega dogovora za višje plače vseh zaposlenih v Sloveniji. In to s predlogom, da menedžerji, gospodarstveniki zagotavljajo višjo produktivnost z boljšo organizacijo in tehnologijo in ne z dodatnim in bolj intenzivnim delom, kar prinaša višje plače, država pa na drugi strani zagotovi še nekoliko razbremenitve plač. Tako bi vsi zaposleni lahko imeli višje neto plače. Od te pobude se je zgodilo že kar veliko. Država je vendarle naredila pomembne korake v razbremenitvi, znotraj združenja, v sodelovanju z Observatorijem – uredniškim odborom neodvisnih strokovnjakov in v dialogu se razvijajo pogovori in bolj razdelani predlogi, ki jih je nedavno tudi v vašem mediju razložil prof. dr. Dušan Mramor, in ki vključujejo odgovornost tako podjetij kot države in zaposlenih. Koliko smo kot družba sposobni česa takega, bomo pa še videli.