V začetku maja so Združeni narodi predstavili črno statistiko brez primere. Narava na našem planetu umira tudi nekaj stokrat hitreje kot kadar koli v zgodovini človeka, pri čemer izumiranje dobiva čedalje večje pospeške. Od ocenjenih osmih milijonov živalskih in rastlinskih vrst na planetu je trenutno ogroženih milijon. Številne med njimi bi lahko zaradi uničevanja gozdov in širjenja obdelovalnih površin, prekomernega lova in ribolova, podnebnih sprememb, onesnaževanja in vnašanja invazivnih tujerodnih vrst izginile že v nekaj desetletjih. Z njimi sta ogrožena tudi zdravje in dobrobit človeštva, saj brez »zdrave« narave ni ne čiste vode in zraka ne za obdelovanje primerne zemlje.
Dve ključni grožnji
Slovenija sicer sodi med biotsko najbolj pestre države v Evropi. Na našem ozemlju je evidentiranih okoli 24.000 različnih vrst (dejansko naj bi jih bilo vsaj 50.000 do 120.000), med temi je 800 živali in 66 rastlin endemičnih, torej jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Država pokriva skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je obenem bivališče več kot dveh odstotkov znanih kopenskih živalskih vrst.
Toda tudi v Sloveniji biotska raznovrstnost upada. Najbolj ogrožene so po pojasnilih Leona Kebeta iz mednarodne okoljevarstvene organizacije WWF sladkovodne živali in tudi večina vrst na vrhu prehranjevalne verige, denimo ptice. Ta podatek nadalje kaže, da številčnost posameznih vrst drastično upada tudi vzdolž prehranjevalne verige.
Neposredno zaradi trganja, nabiranja, lova, ribolova ali krivolova sicer živali in rastline pri nas niso močneje prizadete. Ogroža jih zlasti izgubljanje življenjskega prostora zaradi opuščanja kmetijskih površin na eni strani in intenzivnejšega kmetovanja na drugi, »rezanja« in fragmentacije prostora s cestami, jezovi in drugo infrastrukturo, izsuševanjem mokrišč… »Iz dneva v dan večji problem so tudi tujerodne invazivne vrste, ker jih je enostavno čedalje več. Zanje ne najdemo prave rešitve oziroma so razpoložljivi ukrepi za državo predragi,« dodaja Kebe.
Niso jasno določeni ne izvajalci ne financiranje
Prav varovanja domače narave pred invazivnimi vrstami se je lotilo tudi računsko sodišče in svoje izsledke razkrilo v preteklem tednu, ko so bili naravi posvečeni kar štirje praznični dnevi: svetovni dan čebel (prejšnji ponedeljek), evropski dan Nature 2000 (torek), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (v sredo) in evropski dan parkov (petek).
Resorni ministrstvi za okolje in za kmetijstvo bi po ugotovitvah revizorjev svojo nalogo lahko opravili bolje. Ko so denimo delavci na avtocestnem postajališču Lopata tisto junijsko nedeljo sredi lanskega leta opazili večjo količino neznanih rakov in o tem obvestili center za obveščanje, so uslužbenci zavodov za varstvo narave, Symbiosis in za ribištvo ter prostovoljci takoj organizirali izlov živali, ki jih je neznanec očitno odvrgel za cesto. Izkazalo se je, da gre za izredno nevarne močvirske škarjarje, ki ogrožajo domorodne vrste rakov tako zaradi prenašanja račje kuge kot s tekmovanjem za hrano in življenjski prostor.
Toda hitro ukrepanje na tisti dela prost dan je bilo v celoti prostovoljno. »Kljub temu da preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst že od začetka leta 2015 ureja evropska zakonodaja in da se za te dejavnosti porabi vedno več sredstev, v Republiki Sloveniji še niso bile določene pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov na tem področju. To je po mnenju računskega sodišča tudi glavni razlog, da se varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami ni izvajalo v takšnem obsegu oziroma tako učinkovito, kot bi se lahko,« so na osnovi omenjenega in drugih primerov od leta 2016 do sredine lanskega leta ugotovili revizorji. Okoljsko ministrstvo je že pripravilo načrte za izvedbo ustreznih popravljalnih ukrepov.
