Bled spreminja svojo podobo. Vse bolj je zelen in cvetoč, obiskovalci pa ponovno presenečeno občudujejo tamkajšnje parke. Slednjim doktor agronomije Jan Bizjak s svojimi sodelavci na Infrastrukturi Bled napoveduje in hkrati zagotavlja obetavnejšo prihodnost.
Koliko je Bled danes doma in po svetu znan po svojih parkih?Žal ga ljudje poznajo predvsem po Blejskem gradu in Blejskem jezeru. Parki so manj prepoznavni, čeprav so imeli v preteklosti pomembno vlogo in so bili ena od blejskih znamenitosti. A ker se jim v zadnjih desetletjih ni toliko posvečalo, so nekoliko izgubili svojo veljavo. To želimo spremeniti predvsem pri osrednjem blejskem parku. Ta obsega zdraviliški park in park pod hotelom Park ter parke pod občino, festivalno dvorano in pod Kazino. Pred letom 1930 so bili to zasebni parki, urejali so jih zasebni vrtnarji. Bili so zaprti za javnost. Po letu 1938 pa naj bi jih takratni župan od zasebnikov odkupil s posojilom in odprl za javnost. Včasih so bili ti parki res lepo negovani, ugotavljam, ko se poglabljam v njihovo bogato zgodovino.
Česa ste se s svojimi sodelavci pri urejanju parkov najprej lotili?Na pobudo občine sem se Infrastrukturi Bled pridružil lani. Najprej smo se lotili ohranjanja zelenja, dreves in parkov, ki so zaradi množičnega obiska Bleda najbolj na udaru. Prizadevamo si, da bi ohranili stoletna drevesa, ki so v parku še iz časa, ko ga je urejal dunajski krajinski arhitekt švedskega rodu Karel Gustav Svensson. Lahko se pohvalimo na primer z dvema belima topoloma, ki sta stara krepko preko 100 let. Že pred 30 leti sta v višino merila 36 metrov, njun obseg pa je presegal štiri metre. S strokovno podkovano ekipo skrbimo, da bi stara drevesa zavarovali in jim omogočili daljšo življenjsko dobo, potem pa jih nadomestili z novimi in tako zanamcem pustili bogato doto.
Kako to počnete?Sodelujemo z vsemi vpletenimi v predvidene infrastrukturne posege. Konkretno smo na primer sodelovali z elektro podjetjem, da bi delavci svoje delo opravili brez ogrožanja koreninskih sistemov stoletnih dreves. Ozaveščamo pa tudi ljudi, kaj se v parkih sme in kaj ne. Pomemben zgled smo mi, ki skrbimo za urejenost Bleda. Ko sem plel enega od vrtičkov v glampingu Garden Village Bled, kjer sem delal prej, se je pri meni ustavil eden od slovenskih gostov in dejal, da moram to početi zato, ker sem premalo hodil v šolo. Povedal sem mu, da imam doktorat, a da pri pletju plevela vsak par rok prav pride. Zdi se mi prav, da ne glede na znanstveni naziv poprimem za vsako delo in sem enakopravni del ekipe. Opravila, povezana z naravo, priporočam vsakomur, saj pomagajo zagotavljati občutek izpolnjenosti.
Ali s tem, ko proučujete zgodovino blejskih parkov, slednjim želite povrniti njihovo tedanjo podobo?Želimo ohranjati naše avtohtone rastline, ki so jih parki od nekdaj imeli, vendar pa nameravamo vanje vključiti še druge svetovne drevesne vrste, kar je sicer počel že Svensson. Ob jezeru na primer zanimivo kuliso zagotavlja močvirski taksodij, ki se mu iglice jeseni obarvajo rdeče, pri Vili Prešeren raste ginko, pohvalimo se lahko s kavkaško jelko. Vse to pri nas ni pogosto, zato je za obiskovalce in domačine zelo zanimivo. Včasih so bile ob drevesih tudi tablice z latinskim in slovenskim imenom, kar se mi zdi zelo uporabno. Ljudje sploh ne opazijo nečesa, če niso na to opozorjeni.
Kako jih vi opozarjate na posebnosti?Prebivalce Bleda o tem, kaj počnemo in zakaj, obveščamo v lokalnem glasilu. Družinam novorojenčkov smo letos prvič podarili sadike stare sorte jablan in jih poučili o ravnanju z njimi. V blejski knjižnici pripravljam predavanja in na terenu številne delavnice. Moj osebni cilj je, da bi ljudje na Bledu in v okolici vzpostavili spoštljiv odnos do zelenega okolja. Opažam, da bolj ko je okolica urejena in lepa, bolj jo ljudje spoštujejo. Včasih se na Bledu malo preveč gleda na turiste. Pomembni so občani, če bodo oni zadovoljni, bodo imeli tudi obiskovalci pozitivno izkušnjo.
Prav obiskovalci, ki prihajajo iz različnih okolij in s seboj prinesejo tudi svoje navade, se včasih začudijo, da na zelenice ob jezeru pod mogočnimi drevesi ne smejo sesti in si odpočiti. Kako se soočate s tem?Nekaterim je samoumevno, da se v parkih leži, si pripravi piknik in podobno. Sem in tja to ne bi bilo sporno, a ob množičnem tovrstnem početju bi bili pritiski na okolje preveliki, zato so na Bledu takšne dejavnosti v parkih prepovedane. Tudi v tujini so določeni deli parkov rezervirani zgolj za ogledovanje in so od tistih, kjer lahko obiskovalci počnejo več stvari, ločeni z ograjo. S sodelavci razmišljamo, da bi vendarle na območju nad promenado ljudem omogočili, da bi se na zeleni preprogi z razgledom na jezero odpočili, medtem ko nameravamo omejen dostop na zelenice in parke ob jezeru ohraniti.
Kadar naletimo na stare razglednice Bleda, nas osupnejo nepokošeni cvetoči travniki, ki se zajedajo v razgled na jezero in na grad. Se takšna podoba Bleda morda v prihodnje spet vrne?Ob jezeru je letos cvetelo več kot 5000 narcis, ki smo jih umestili med plazeče vrbe, in pogled je bil čudovit. Zelo smo ocvetličili Bled. Izbiramo sezonsko cvetje, da imajo obiskovalci že ob pogledu nanj občutek, kateri letni čas je. Vendar moramo paziti, da ne prekrijemo razgleda na jezero. Urejamo tudi okolico Bleda. So pa za vsak ukrep potrebni premisleki in soglasja, zato je pot od ideje do zasaditve mnogo daljša kot v domačem okolju.
