»Irak si želi varnosti vseh svojih sosed in si prizadeva na vseh nivojih, da bi se izognili nevarnostim povečevanja napetosti v regiji,« je po srečanju z Zarifom dejal predsednik iraškega parlamenta Mohamed al Halbusi. Pozval je k dialogu med obema državama in iskanju pobud za krepitev zaupanja.
Z Zarifom se je v Bagdadu sestal tudi iraški zunanji minister Mohamed al Hakim, ki je po poročanju dpa dejal, da Irak dela vse, da ne bi prišlo do vojne med Iranom in ZDA. Hakim je tudi opozoril, da sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti Iranu, niso upravičene. Tudi sam je pozval k več dialoga med obema državama.
Zarif je v Irak prispel v soboto, dan po napovedi Washingtona, da bo na Bližnji vzhod poslal še 1500 vojakov. Kot je v petek sporočil vršilec dolžnosti obrambnega ministra ZDA Patrick Shanahan, gre za »obrambni ukrep« in da ZDA s tem izboljšujejo zaščito lastnih sil v regiji pred grožnjami iranskih sil.
Napetosti so se zaostrile, ko so ZDA izstopile iz mednarodnega jedrskega sporazuma
Napetosti med ZDA in Iranom se sicer nevarno stopnjujejo že vse od lanske odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA izstopijo iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in znova uvedejo sankcije proti islamski republiki.
S sankcijami so ZDA zagrozile tudi vsem, ki bi še poslovali z Iranom, s čimer so močno prizadele iranski izvoz nafte, s tem pa iranske finance. Iran je nato napovedal, da tudi sam ne bo več spoštoval določil iz jedrskega sporazuma. Iz Teherana so pred dnevi tudi sporočili, da so početverili proizvodnjo nizko obogatenega urana.
ZDA so poleg tega proti Iranu poslale bojno skupino z letalonosilko in več bombnikov. V okolici nameščajo rakete vrste patriot.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo in Shanahan sta sicer sredi minulega tedna v ameriškem kongresu zagotavljala, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom, da pa so zadnji ukrepi namenjeni predvsem odvračanju Irana pred napadi na ameriške sile. Shanahan je dejal, da ne bodo šli v vojno z Iranom in si želijo preprečiti stopnjevanje napetosti.
Predsednik ZDA je glede Irana s svojimi izjavami enkrat bojevit, drugič pomirljiv, enkrat grozi z uničenjem Irana oziroma »uradnim koncem«, drugič predlaga pogajanja. Vmes pa trdi, da je nepredvidljivost del njegove politike.
Zanesljivo je le to, da za trd pristop najbolj navija Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, eden od režiserjev invazije na Irak leta 2003, ki jo je Trump leta 2016 označil za katastrofo, ki je destabilizirala celoten Bližnji vzhod.
