Zmagovalka včerajšnjih evropskih volitev je skupna lista SDS in SLS, ki je dobila tri poslanske mandate. Na drugo mesto so se uvrstili Socialni demokrati z dvema sedežema v Bruslju. Enako število mandatov kot SD si je prislužila tretjeuvrščena LMŠ. V evropski parlament je uspelo priti zgolj štirim listam; poleg omenjenim še Novi Sloveniji z enim evroposlancem.
Vsi evropski poslanci, ki so bili izvoljeni včeraj, so v evropski parlament prišli s pomočjo preferenčnih glasov. Čeprav v SDS poudarjajo, da so z izkupičkom zadovoljni, pa ima njihova zmaga vendarle nekoliko grenak priokus. Ne gre namreč spregledati, da bodo imeli po novem Janševi demokrati v Bruslju dva poslanca, medtem ko so v iztekajočem se mandatu imeli tri. V evropski parlament sta se namreč uvrstila nosilec skupne liste Milan Zver in druga na listi Romana Tomc. Tretji, ki mu je uspelo priti v evropski parlament na skupni listi SDS in SLS, pa je predstavnik SLS Franc Bogovič, ki je kandidiral na četrtem mestu. Spomnimo, da so Bogoviču tudi pred petimi leti mesto v evropskem parlamentu prinesli preferenčni glasovi; tedaj je kandidiral na zadnjem, osmem mestu skupne liste NSi in SLS.
Socialne demokrate bo tudi v prihodnje v Bruslju zastopala Tanja Fajon, ki je bila evropska poslanka že dva mandata. Poleg nje pa se je s pomočjo prednostnih glasov v evropski parlament s četrtega mesta liste SD uvrstil poslanec v državnem zboru Milan Brglez. Kar pa pomeni, da SD v prihodnje v slovenskem parlamentu ne bo več imela enajst poslancev, temveč spet deset. Z Brglezovim odhodom v Bruselj bo namreč v državni zbor prišel naslednji z liste SMC, za katero je Brglez kandidiral na državnozborskih volitvah.
LMŠ bosta v evropskem parlamentu zastopala Irena Joveva in Klemen Grošelj, NSi pa Ljudmila Novak. Lojzetu Peterletu, ki je kandidiral na tretjem mestu liste krščanskih demokratov, torej ni uspelo dobiti več preferenčnih glasov kot Novakovi, prav tako to ni uspelo članu SDS Žigi Turku, ki je bil osmi na listi NSi.
Od sedanjih evropskih poslancev so torej ponovni mandat dobili štirje: Zver, Tomčeva, Bogovič in Fajonova. V evropski parlament pa ni uspelo priti Igorju Šoltesu, saj je lista DeSUS za vstop v evropski parlament dobila premalo glasov. Prav tako praga za odhod v Bruselj ni dosegla Levica.
Udeležba višja kot pred petimi leti, a še vedno ne rekordna
Na včerajšnjih volitvah v evropski parlament je bila volilna udeležba v Sloveniji 28,16-odstotna. Najvišja je bila v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja pa v Mariboru.
Kljub strinjanju slovenskih strank, da so letošnje evropske volitve izjemno pomembne, in pozivom volilcem, naj se jih udeležijo, je bila udeležba na včerajšnjih volitvah pri nas nizka. Na volišča je prišlo 28,16 odstotka volilnih upravičencev (po podatkih do 23.20 ure). To je sicer nekoliko več kot pred petimi leti, ko je bila volilna udeležba pri nas komaj 24,55-odstotna, še vedno pa ni dosegla deleža izpred desetih in petnajstih let, ko se je na volišča podalo dobrih 28,3 odstotka volilnih upravičencev. Če pogledamo po volilnih enotah, vidimo, da je bila tokrat najvišja udeležba v enoti Ljubljani Center (33,09 odstotka), najnižja pa v Mariboru (23,91 odstotka). Med volilnimi okraji vodi tretji okraj Ljubljana Vič - Rudnik (36,67 odstotka), na zadnjem mestu pa je drugi celjski volilni okraj (18,78 odstotka).
»Očitno bo treba oblikovati nacionalno strategijo, kako povečati udeležbo na volitvah,« je včeraj ocenil nosilec liste SDS in SLS Milan Zver. »Mogoče ljudje ne čutijo, da Evropa s svojimi odločitvami kar korenito spreminja naše življenje – bolj ali manj na bolje,« pa je dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Evropske volitve so potekale v večini članic Evropske unije.
