Če primerjamo majske popravke s tistimi iz konca lanskega leta, ko so tečaji izgubili kar petino vrednosti, bi lahko rekli, da smo doživeli le manjši predah. Na prvi pogled bi lahko marsikaterega analitika začudilo, da je grožnja o manjši svetovni trgovini, ki bi pomembno zmanjšala gospodarsko rast celotnega sveta, imela tako majhen vpliv na kapitalske trge. Pri tej enačbi pa moramo upoštevati še eno zelo pomembno spremenljivko, to je spremembo monetarnih politik centralnih bank, ki se je zgodila v začetku tega leta. Kljub nasprotnim pričakovanjem je inflacija nizka in se celo znižuje, to pa omogoča centralnim bankam ZDA, Evrope in tudi Kitajske, da ohranjajo ohlapno monetarno politiko in s tem pomagajo gospodarstvu. Analitiki na informacijskem portalu Bloomberg s kar 78-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo ameriška centralna banka Fed decembra znižala obrestno mero za 0,25 odstotka. Posledica tega je upad zahtevane donosnosti ameriških desetletnih državnih obveznic Treasuries na dvoletno dno 2,29 odstotka.
Nič čudnega torej ni, da vidnejši delniški trgi kažejo tako odpornost. Veliko vprašanje pa je, kaj se bo s pogajanji dogajalo. Glede na odzive Trumpa in tudi Kitajske hitre rešitve ni na obzorju. Še več, ameriškemu predsedniku je v interesu, da pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto pokaže mišice. Prav tako si želi čim bolj zaščititi ameriško tehnologijo in ohraniti položaj vodilne svetovne velesile. Kljub zelo dobrim gospodarskim podatkom ZDA bi zadnje zaostrovanje, če ne drugega, vsaj zmanjšalo prihodke ameriških tehnoloških podjetij. V tem tiči razlog, da so prav tehnološka podjetja doživela največji, 5,5-odstotni popravek.
