Volilni sistem na evropskih volitvah je preprost. Slovenija predstavlja eno volilno enoto, volimo pa po proporcionalnem volilnem sistemu s prednostnim glasom. Zaradi tega je tudi enostavna delitev mandatov med osem prostih mest v evropskem parlamentu, ki pripadajo Sloveniji. Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko pojasnjuje, da mandate na evropskih volitvah delimo po zaporedju največjih količnikov, izračunanem po d'Hondtovem sistemu. To pomeni, da se seštejejo vsi glasovi, ki jih je dobila posamezna lista v vsej Sloveniji, nato pa se to število deli najprej z ena, dva, tri itd. Zakonska definicija se zdi na prvi pogled zapletena, vendar ni tako, če si ogledamo primer razpleta volitev pred petimi leti. Pri delitvi mandatov je ključni podatek, da imamo osem mandatov. Vse ostalo je odvisno od števila glasov, ki jih prejme posamezna lista.
Pred petimi leti je morala lista kandidatov prejeti vsaj 7,74 odstotka oddanih glasov (vseh je bilo 419.661), da je osvojila vsaj en mandat. Tak primer je bila stranka SD. Zmagovalna stranka SDS je prejela 99.643 glasov. Pripadel ji je prvi mandat – s tem je bilo zasedeno prvo od osmih poslanskih mest. Drugi poslanski mandat za to stranko smo dobili s količnikom med glasovi SDS in drugim mandatom (računska operacija deljeno). To pomeni, da bi tej isti stranki pripadel še en mandat, če bi drugouvrščena stranka dobila manj kot 49.821 glasov. A ta prag je preskočila NSi s 66.760 glasovi, zato je tej stranki pripadel drugi razpoložljivi mandat. Nato je bilo treba pogledati, katera stranka se je uvrstila na tretje mesto. To je bila lista Verjamem oziroma Igor Šoltes, ki sta prejela 41.525 glasov. Ker je bil količnik SDS višji, je tretji poslanski mandat in drugi za stranko pripadel SDS, Šoltes pa je dobil četrti razpoložljivi poslanski mandat.
Koncentracija se obrestuje
Tako smo razdelili štiri mandate, ostane nam jih še polovica. O petem mandatu se je odločalo med SDS in NSi (SLS). Tretji mandat stranke SDS je bil odvisen od količnika med številom prejetih glasov in tretjim mandatom, prag pa je znašal 33.214 glasov. Drugi mandat NSi pa je bil odvisen od količnika med prejetimi glasovi (66.760) in drugim mandatom. Količnik v tem primeru za NSi znaša 33.380. Ob tem moramo upoštevati, da sta bila za peti mandat v igri tudi DeSUS, ki je dobil 32.662 glasov, in SD, ki jih je dobila 32.484. Na podlagi tega ugotovimo, da je imela NSi največji količnik, zato ji je pripadel peti mandat (za stranko drugi). Stranki SDS je pripadel šesti mandat (njen tretji), DeSUS sedmi in SD osmi poslanski mandat. Na tej točki se delitev mandatov ustavi, ker je Slovenija s tem zapolnila dodeljeno kvoto poslanskih mest v evropskem parlamentu.
Preostali glasovi, ki so bili oddani drugim strankam (slabih 129.000 oziroma 30 odstotkov vseh oddanih glasov), pri delitvi mandatov niso bili upoštevani, saj stranke niso prestopile vstopnega praga, ki je na volitvah 2014 znašal 7,74 odstotka. Pred petimi leti se je izkazalo, da je bila desnica uspešnejša od levice, saj se na desni glasovi niso delili, na levici pa stranke niso oblikovale skupnih list in so zato ostale praznih rok. Kot vemo, so SDS, NSi in SLS osvojile skupaj pet mandatov, SD, DeSUS in Šoltes pa tri.
