Nadarjene Slovence je treba potiskati naprej

Že nekaj časa je na zelo nizki ravni. Slovenska klubska košarka je že davno izgubila stik z evropskim vrhom. Nima predstavnika v evroligi, ne v drugokakovostnem evropskem pokalu. Ima ga v tretji evropski ligi, ki ni posebej zanimiva in kakovostna, pa še tam je na dnu. Ima predstavnika v četrti ligi, torej ligi ABA, in tudi tam sta na dnu. To stanje se vleče že okoli deset let. Vmes samo poslušaš nove ljudi, kaj bodo naredili in kako rešili slovensko košarko, a narejenega ni bilo nič. To je deset let suše in propadanja slovenske košarke. Produkcije ni, mladi talenti pa odhajajo v tujino, ker ne verjamejo domačemu strokovnemu kadru. Tudi pravega trenažnega procesa ni. Za doseganje evropskih rezultatov je potrebnih vsaj od pet do šest ur treninga dnevno in kakšna ura v učilnici. Ob tem pa še dodatna ura ali dve razgovorov z mladimi. To je tako obsežno delo, da si ga večina sploh ne predstavlja.

Nisem zadovoljen, kje je Olimpija v zadnjih 15 letih in nisem zadovoljen z odzivom slovenske javnosti, saj so dvorane prazne. Toda za to obstaja razlog, saj naša košarka očitno ni gledljiva. Imamo Stožice, ki je v Sloveniji edina evroligaška dvorana, in bi bila že samo ob solidnem produktu dobro zapolnjena. Po 15 letih se je zgodil vsaj ta zasuk, da je klub saniran dolgov. Naveza Berločnik in Lisac je, kar se tega tiče, naredila velik rezultat. Olimpija je danes že tretje leto klub, ki redno plačuje delavce. To je predpogoj za kakršno koli resno delo. Če ljudi ne plačaš, ne moreš od njih zahtevati stvari. Predvsem pa ne dela po osem ur na dan, kar mladi fantje potrebujejo. Ne vem, kako jim je uspelo, a so zdaj po dolgem času pripeljali nekaj igralcev, ki so zanimivi za ligo NBA. To so igralci, do katerih je skoraj nemogoče priti. Govorim o Simonoviću, Šamaniću, Sanonu in našem Mesičku, ki je že pobegnil od tu. Potencialno vrhunski evropski igralec je še Lazić in morda še kdo. Na žalost pa ta Olimpija nima pravega trenažnega procesa in človeka, ki bi znal iz njih narediti vrhunske igralce. Nadarjen mladenič še ni vrhunski igralec. Če ga štiri ali pet ur na dan ne treniraš, se uro ali dve z njim ne pogovarjaš, ga ne podpiraš z nutricistom in športnim psihologom ter ga ne kontroliraš, da ustrezno počiva in tako dalje, ni pogojev, da narediš vrhunskega igralca.

Tu sploh ne gre za denar. Poglejte Cedevito, kjer finance niso problem. Predsednik Emil Tedeski bi dal še dodaten milijon ali več, če bi bilo potrebno. A nimajo znanja, nimajo pravega vodstva in stroke, zato niso naredili ničesar. Tedeski se zdaj zato umika, zmanjšal bo proračun, saj je deset let metal denar skozi okno. Ni našel pravih ljudi, da bi v košarkarskem mestu, kar Zagreb zagotovo je in ima košarkarsko infrastrukturo, naredil uspešno zgodbo. Pravega znanja ni več niti v Črni gori in Beogradu, čeprav je Crvena zvezda na silo s sedmimi tujci prišla nazaj v evroligo, kjer pa bo v prihodnji sezoni doživela usodo Budućnosti. To ni prava strategija in taktika, kako se približati evropskemu košarkarskemu vrhu.

Ker nima ljudi, ki bi te mladce razvijali. Ob pravem sistemu bi omenjeni štirje morali na koncu sezone igrati v prvi peterki. Dva skokovita koraka naprej bi morali narediti med sezono. To je bila včasih strategija tistih, ki smo ustvarjali igralce. Šamanić je naredil korak naprej, a to šele povsem na koncu, v končnici državnega prvenstva. Ob tem so naredili še to napako, da so ga spustili v ZDA, za kar jim je trenutno zagotovo žal. Vsekakor pa Olimpiji ni šlo na roko, da je igrala v treh tekmovanjih, kar je bila prava mina za njo in posledično celotno slovensko košarko.

V Domžalah sem delal s Klemnom Prepeličem. Govorili so mi, da fant nima ničesar v glavi. Pa to seveda ni bilo res. Treba se je ukvarjati s temi mladeniči. Se uro ali dve na dan samo pogovarjati z njimi. Treba je imeti strategijo in vizijo, kako sistematično v ospredje porivati mlade slovenske fante. Če ne, bo ta šport postal nezanimiv za slovensko javnost, če že ni. Tisti klubi, ki igrajo le v slovenskem prvenstvu, sploh ne bi smeli imeti tujcev. Zakaj denimo Hopsi ali Šentjur potrebujeta tujce? Pri njih bi morali igrati samo mladi domači fantje, pa bi bilo zanimanje takoj večje.

Tudi to seveda ni najboljše. Zato je izguba Mesička še toliko večja katastrofa. Toda če bi slovenski mladi fantje in njihovi starši verjeli, da lahko tukaj postanejo vrhunski igralci, kot nekoč že so, potem Macura ne bi šel v Španijo, pa Klavžar, Duščak, Samar... Oni bi morali postati nosilci Olimpije v prihodnosti. Tujci so lahko le za krpanje lukenj na kakšnem igralnem položaju, kjer nimaš domačega igralca.

Olimpija izgublja koncept, ki ga je začrtala lani. Torej da iščejo nadarjene mladeniče, ki ji bodo jutri in pojutrišnjem prinesli evropsko raven in ji z odhodom v evroligo ali NBA prinesli tudi zaslužek. Ta koncept je začel ugašati. Jureta imam rad, je moj fant. Tudi Jurico Golemca. Dobro poznata košarko, se trudita in delata pošteno. A to ni evroligaški koncept. Če hočeš priti do njega, je treba najprej v ligi ABA igrati vidno vlogo in biti pri vrhu, nato pa se tudi v evropskem pokalu boriti za najvišja mesta in tako zrasti do evrolige, nato pa biti tam trajno prisoten. Poglejte Žalgiris, ki prav to dela z majhnim vložkom.

To so špekulacije. V glavnem, v Žalgirisu želijo igrati najkakovostnejši litovski igralci, zelo dragih tujcev pa nimajo. In ko se ti dvignejo, kot denimo Kevin Pangos, gredo naprej in imajo od njega dvojno korist.

Krka gre navzdol, zadnja leta zmanjšuje proračun. Na silo je pobrala pet ali šest domačih igralcev, ki so v preteklosti pobegnili. Premalo delajo in nimajo dobrih pogojev, saj so še vedno v šolski dvorani. Čudež je že, da se jim je uspelo zadržati v ligi ABA. Primorska pa je naredila lep rezultat v zadnjih dveh letih z relativno poceni programom. Lahko jim samo čestitam, da so preživeli in zdržali, saj gre za umetno tvorbo, ki je bila v Koper preseljena iz Domžal. Upam, da jih bo okolje sprejelo in podprlo. V nasprotnem primeru bodo na daljši rok težko preživeli.

Predvsem Gregor Glas je zame izjemno tragična zgodba. Je eden od največjih slovenskih talentov, ki je naredil že polovični košarkarski samomor, saj dve leti ni igral nič in ni naredil izkoraka, ki bi ga moral. Prava tragedija je, da danes ni pomemben igralec Primorske. Tudi za klub je to samomorilsko. Že tako primanjkuje dobrih mladih slovenskih igralcev, potem pa še tisto, kar imamo, ne potisnemo naprej. Pred kakšnim mesecem sem si ogledal zaključni turnir U13. Takoj vam povem, da sem videl vsaj sedem izredno nadarjenih otrok, ki močno izstopajo. Tako je v vsaki generaciji. Ni jih 100 kot v Rusiji, jih je pa sedem, osem. S temi bi se morali ukvarjati. Ker nihče z njimi sistematično ne dela, se porazgubijo.