Obveščevalna služba je, če hočete, zdrav način življenja, ki preprečuje bolezni, vojska in policija sta antibiotik in analgetik, ki vskoči, ko zdrav slog odpove.

Ker obveščevalna služba deluje pod posebnimi pogoji in v posebnih okoliščinah, velja neko generalno prepričanje, da tovrstna služba, recimo Sova ali SOA ali MI5 ali BND, deluje tako tajno, da še zaposleni v teh službah ne smejo priznati, da so zaposleni v tajnih službah. Da agent Jože še ženi ne prizna, da je agent Sove. Pa se ne bi mogli bolj motiti. Agenti Sove so javni uslužbenci, tako kot vojaki, policisti, uradniki, šolniki ali zdravniki. Zato je morda koga presenetila objava na deseti strani torkovega Dnevnika, v kateri Sova z oglasom išče nove sodelavce. Ne išče kuharjev (čeprav je jasno, da bi tako iskala »kuharje«, ne pa resnične kuharje) in tudi ne čistilcev (pri čemer je menda jasno, za kakšne »čistilce« bi šlo). Nak, Sova išče sodelavce na področju pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem, na področju informacijsko-komunikacijske infrastrukture, sistemov za pridobivanje podatkov in informacijske varnosti, na področju vrednotenja in analiziranja podatkov, priprave informacij, ocen in prognoz ter na področju pravne podpore, priprave predpisov in drugih gradiv. V generalni javnosti išče torej agente. Janeze Bonde.

To je naravnost fantastična zgodba, za katero bi bilo enkratno, če bi lahko rekli, da ji ni primerjave v svetu. Da povsod po svetu agente rekrutirajo iz kakšnih posebnih policijskih ali vojaških enot, jih najprej en mesec izpostavljajo številnim zlorabam, da bi se prepričali, iz kakšnega testa so, in jih šele nato postopoma vključujejo v obveščevalno dejavnost, le pri nas jih vabimo v obveščevalno-varnostne vode kar z javnim razpisom. Vendar žal pri tem nismo nič posebnega. Celo obveščevalna služba njenega veličanstva kraljice Združenega kraljestva in preostalih članic Commonwealtha sodelavce išče s pomočjo razpisov. Dobro, ne objavlja sicer oglasov v Timesu ali Guardianu ali The Sunu, a na njihovi spletni strani je v vsakem trenutku mogoče najti prosta delovna mesta (trenutno iščejo strokovnjake za mandarinsko kitajščino in ruščino pa tudi terenskega agenta, ki bo nadzoroval »zanimive osebe«). Da gre za odprtega in dobrega zaposlovalca, dokazuje tudi priznanje, ki ga je prejel MI5: uvrstil se je med 10 LGBT+ prijaznih zaposlovalcev. Mačistični agenti in fatalne agentke so preteklost, danes je nujen predpogoj za obstoj politična korektnost.

Javnost se bo prej ko slej sprijaznila z dejstvom, da so tajni agenti le javni uslužbenci, veliko težje se bo s tem sprijazniti filmskim ustvarjalcem in književnikom. Začeti film ali knjigo z navedbo, da se je njegova/njena kariera začela takrat, ko se je prijavil/-a na javni razpis za tajnega agenta, in da je dvojni agent postal po igri naključij ter po prijavi na drugi javni razpis, je malce tvegano početje. Zato pa je umetnost toliko boljša od realnosti.