V ZDA šolan pilot vojske nekdanjega kubanskega diktatorja Fulgencia Batiste je pred padcem režima z letalom strmoglavil med Castrove gverilce, zavrnil prestop k njim in po revoluciji ostal zvest svojemu prvemu poveljniku ter pristal v zaporu. Iz njega je pobegnil v ZDA, se pri Cii pripravljal za ameriško operacijo v Prašičjem zalivu, a letalske pomoči ponesrečenemu poskusu strmoglavljenja Fidela Castra Američani niso sprožili. Avanturistično se je pridružil tedaj obsežnemu tihotapljenju marihuane v navezi prebeglih Kubancev in kolumbijskih proizvajalcev na Floridi, na podlagi tiralice, razpisane za njim, pa ga je Gvatemala v osemdesetih letih izročila ZDA. Šestdesetletno zaporno kazen si je prislužil predvsem zaradi dejstva, da ni hotel sodelovati s preiskovalci in obtožiti svojih nalogodajalcev, saj je bil samo prevoznik pri očitanem tihotapljenju skupaj okoli 270.000 kilogramov marihuane v ZDA. Zakaj ga ni doletela nobena od vmesnih pogojnih izpustitev kasneje obsojenih tihotapskih tovarišev, ni jasno. Enainpetdesetletna hči Myra je ob njegovi 80-letnici sprožila tudi spletno kampanjo za končno znižanje drastične kazni, a brez uspeha, zdaj, ko ga je sprejela v družino, pa jo, ker ga je vselej prepoznavala kot pogumnega borca proti kubanskemu komunizmu, skrbi, da ga bodo ameriške oblasti izgnale. Odločitev o tem še ni sprejeta, je pa v Trumpovih časih zelo verjetna, saj ni ameriški državljan, obsojen pa je bil za težko kaznivo dejanje.
Marihuana, vredna 40 let življenja
Po dobrih 39 letih je Antonio Bascaro ugledal nad sabo floridsko sonce brez rešetk, a pri zdajšnjih 84 letih uzrl tudi negotovo prihodnost. Ob nedavni izpustitvi iz zvezne kaznilnice v Miamiju je obveljal za zapornika z najdaljšo odsluženo kaznijo za nenasilna dejanja v povezavi z marihuano, ki pa mu je bila še vedno skrajšana za dvajset let.