Mayeva ne odhaja po lastni volji, Graham Brady, predsednik konservativnega odbora 1922, ki ima glavno besedo pri volitvah voditeljev konservativcev, jo je zjutraj obiskal na Downing Streetu 10 in ji ponudil, naj čim prej dostojanstveno odstopi, če ne želi, da jo njegov vpliven odbor k temu prisili. Na predvečer njegovega obiska in ponoči so se »ponudbi« pridružili njeni glavni ministri, večina teh se bo potegovala za premierski stolček.
Brexitsko priznanje
In tako se je Mayeva malo po deseti uri pojavila pred Downing Streetom 10. V govoru je nanizala svoje domnevne dosežke, ki jih Otočani niso prepoznali, končno pa priznala, da ni sposobna izpeljati brexita. Povedala je, da bo v petek, 7. junija, odstopila kot voditeljica konservativne stranke. To bo v ponedeljek, 10. junija, sprožilo volitve novega vodje stranke, ki bo v drugi polovici julija tako postal novi premier.
Brexit, ki ga bodo začasno »parkirali«, je tako zahteval že drugo premiersko glavo. David Cameron je odstopil, ker je neznatna večina Britancev glasovala za brexit, Theresa May, ker ga ni mogla izpeljati in ker ga je hotela izpeljati na lastno pest, brez kompromisov, čeprav je danes trdila ravno nasprotno. Brexitski kompromis je začela iskati šele, ko ji je tekla voda v grlo, po treh porazih njenega brexita v parlamentu.
Njen odhod pa ne bo končal brexitske zmešnjave. Ta je, ravno nasprotno, postala še večja. Še hujša bo v ponedeljek, ko bodo znani izidi evropskih volitev, na katerih se vladajočim konservativcem napoveduje celo samo peto mesto: za brexitsko stranko, laburisti, liberalnimi demokrati in zelenimi.
Ni politika ali komentatorja, ki bi znal odgovoriti na vprašanje, kako bodo to zmedo rešili, prevladuje pa domneva, da je ne bodo mogli brez novega referenduma ali novih predčasnih parlamentarnih volitev, ker v parlamentu ni večine za nobeno rešitev: ne za sporazumni odhod, ne za nesporazumni odhod, ne za preklic brexita. Odločitev bodo očitno morali prepustiti ljudstvu. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je že zahteval, da naslednik Mayeve nemudoma razpiše parlamentarne volitve.
Oklepanje oblasti in solze
Mayeva bi sicer lahko odstopila že danes in pospešila izvolitev naslednika, a se očitno do zadnjega oklepa oblasti oziroma vsaj do obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bo (na zahtevo Mayeve) kraljičin gost od petega do sedmega junija.
Mayeva se je večji del govora dobro držala, glasu ji je zmanjkalo na jokavem koncu. »Kmalu bom zapustila službo, ki je bila največja čast mojega življenja. Bila sem druga premierka. Gotovo ne zadnja. Odhajam brez zamer in s trajno hvaležnostjo za to, da sem imela priložnost služiti deželi, ki jo ljubim,« je dejala vidno ganjena.
Britanci ne bodo jokali za Mayevo, ki bo odšla s šestim najkrajšim premierskim mandatom v zgodovini. Konservativci se je bodo spominjali kot premierke, ki jim je s predčasnimi volitvami leta 2017 zapravila večino v parlamentu z najslabšo volilno kampanjo v zgodovini, velika večina Britancev pa se je bo spominjala kot eno najslabših vodilnih osebnosti, ki ni izpolnila nobene od vrste obljub, ki jih je dala ob prihodu v Downing Street 10.
Zapustila ga bo po samo treh letih. V vrsti za njen premierski stolček bo gneča okoli desetih kandidatov in najmanj dveh kandidatk. Pričakujejo, da bo zmagal eden od zagrizenih zagovornikov brexita, kar Mayeva ni bila, saj je pred referendumom, sicer res zelo potihoma, nasprotovala izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Za favorita štejejo Borisa Johnsona, čeprav številni opozarjajo, da je že kot zunanji minister ustrelil veliko in vse preveč – kozlov.
