»Prerok bi bil, kdor bi si pred 70 leti, ko je bila v gledališču pod kozolcem uprizorjena prva igra V Ljubljano jo dajmo, upal napovedati, da bo na obronku vasi zraslo tretje največje pokrito poletno gledališče v Sloveniji,« pred jutrišnjo otvoritvijo 19. kulturnega poletnega festivala v poletnem gledališču Studenec in ob 70-letnici delovanja društva pravi Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, ki je režiral in priredil večino njihovih vselej odmevnih predstav.

V utrip KD Mirana Jarca Škocjan in poletnega gledališča Studenec je ljubiteljski režiser Lojze Stražar nepogrešljivo vpet že polnih šest desetletij. Igral je že na deskah Šinkovčevega toplarja, predhodnika današnjega poletnega gledališča Studenec, ki pod svojo streho sprejme več kot tisoč gledalcev. Kakšnih dvajset vlog je odigral, se spominja, najbolj sta se ga dotaknili vlogi kaplana Čedermaca in hlapca Jerneja, najtežje pa se je vživel v nemškega oficirja v drami Bratova kri. Režiral je več kot 50 celovečernih predstav in vrsto dramskih del s svojimi priredbami aktualiziral ter prenesel v »naše kraje«, pravi in pojasni, da je gledalcem všeč, če se v priredbah tudi sami najdejo na odru. »Še zlasti pa jih pritegne veliko število nastopajočih, ki na odru igrajo, prepevajo, plešejo ali se kot statisti sprehajajo po odru in pod njim,« izda še enega ključev do uspeha njihovih predstav, ki že leta doživljajo po več kot deset ponovitev. »In seveda je pomembno, da obiskovalci v našem gledališču niso nikoli razočarani. Zato se vedno trudimo, da bi jim ponudili več, kot morda pričakujejo,« je jasen Stražar, ki je gledališče že od vsega začetka odprl za vse, ki hočejo igrati. Pa ne le iz njihove vasi, kjer skorajda ni več hiše, iz katere ne bi vsaj nekdo že nastopil na studenškem odru, na katerem so v minulih desetletjih igrali, peli, plesali ali pa se zgolj sprehodili igralci, pevci in plesalci tudi iz številnih drugih bližnjih in ne tako bližnjih krajev. Tudi obiskovalci prihajajo iz čedalje bolj oddaljenih krajev in so vse bolj vajeni, da Stražar rad zajema dela iz domače zakladnice.

Lepo je biti muzikant

Tako bo domače obarvana tudi letošnja domača predstava, ki je nekakšno nadaljevanje lanske uspešnice Lepo je biti muzikant, ki si jo je ogledalo več kot 12.000 zadovoljnih obiskovalcev, kar se je čutilo iz navdušenih aplavzov. Tudi drugi del te igre z glasbo Slavka in Vilka Avsenika je režiral in priredil Stražar, spisal pa v Avstriji rojeni ljubitelj glasbe Andreas Brandstätter. Krstno jo bodo uprizorili 12. julija in jo enajstkrat ponovili. V letošnji festival pa bodo jutri ob 20. uri vstopili s koncertom MePZ Postojna in Goriškega okteta Vrtnica, kot je za otvoritev že v navadi, v izjemno akustični cerkvi sv. Lenarta na Krtini.

Na odrskih deskah gledališča Studenec, ki ga prav tako odlikujeta odlična akustika in prijeten ambient, sezono začenjajo zadnji majski petek z zaključno prireditvijo Slovenske polke in valčka 2019. Prvo junijsko nedeljo si bodo lahko obiskovalci ogledali monokomedijo Profesor Kuzma mlajši, naslednji dve nedelji bosta na sporedu muzikala Briljantina in Cvetje v jeseni. Po domači predstavi v avgustu sledi še muzikal Nune v akciji! ter opera Prodana nevesta v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana.